Na Postojnskem precej zanimanja za male vetrne elektrarne

Za umestitev malih vetrnih elektrarn na območju postojnske občine vlada precejšnje zanimanje. Agencija za energijo je izbrala osem različnih projektov malih vetrnic, za katere bo na letni ravni porabljenih do 1,29 milijona evrov. Do same realizacije projektov je sicer še daleč.

Na območju občine Postojna so za vstop v podporno shemo proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov skupno izbrali osem projektov malih vetrnih elektrarn, ki jih je prijavilo sedem različnih investitorjev, so za STA pojasnili na Agenciji za energijo. Investitorji pri tem predvidevajo izvedbo potrjenih projektov v katastrskih občinah Postojna, Selce in Parje.

Če bo torej posamezna proizvodna naprava proizvedla manj električne energije, kot se je predvidevalo v prijavi na javni poziv, bo tudi izplačanih sredstev manj. "V nobenem primeru pa ne bo porabljenih več sredstev, saj so navzgor omejena s predvideno količino letne proizvodnje električne energije," so dodali.

Kot so pred dnevi poročale Primorske novice, so na zadnjem zaključenem pozivu iz lanskega septembra za vstop v podporno shemo za območje občine Postojna izbrali tri projekte malih vetrnih elektrarn, ki jih prijavili družbe Zelene vetrnice iz Novega mesta ter Hemisol in Ovesol iz Miklavža na Dravskem polju.

Slednji sta po javno dostopnih podatkih registrirani na istem hišnem naslovu z istim direktorjem, a brez kontaktnih podatkov ali podatkov o zaposlenih.

Direktor družbe Zelene vetrnice Uroš Pikl pa je za STA navedel, da načrtujejo postavitev male vetrne elektrarne nazivne moči 999 kilovatov, ki pa je odvisna od več dejavnikov, tako tehničnih kot okoljevarstvenih in ekonomskih.

"V tem trenutku smo še povsem na začetku projekta, tako da je glede na izredno visoko raven zahtevnosti pri pridobitvi vse dokumentacije še nemogoče kar koli napovedati," je ob tem priznal Pikl.

O tem, ali bodo pristopili k izvedbi projekta, je po njegovih besedah v prvi vrsti odvisno od rezultatov naravovarstvenih študij in posledično sposobnosti pridobitve vse potrebnih soglasij, pa tudi od meritev vetra in s tem povezane ekonomike projekta. "Šele ko se bomo dejansko prepričali, da bomo kos tem oviram, bomo bolj aktivno pristopili k projektu," je bil jasen Pikl.

Če bodo ekonomski in okoljski parametri pozitivni, pa bodo projekt izpeljali z lastnimi sredstvi, je še dodal prvi mož novomeške družbe.

Na Agenciji za energijo so sicer pojasnili, da mora investitor Zelene vetrnice pridobiti deklaracijo za proizvodno napravo v treh letih od vročitve sklepa o potrditvi projekta oz. v petih letih v primeru zahtevnejših projektov in kadar investitor za daljši rok zaprosi že ob prijavi na javni poziv. V nasprotnem primeru investitor ni upravičen do podpore za potrjeni projekt, proizvodno napravo pa mora izvesti skladno s prijavljenim projektom.