Tudi na pravosodnem ministrstvu za spremembe pri odločanju o razžalitvi sodnika

Na ministrstvu za pravosodje posredno pritrjujejo mnenju notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, da bi bilo treba spremeniti zakon o kazenskem postopku v delu, v katerem predvideva, da sodnik sam odloča o kaznovanju v primeru, ko ga katera od strank užali. Kot pravijo, so spremembe v tej smeri že predlagali, a v DZ niso dobile podpore.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar se je leta 2013, ko je bila še odvetnica v Mariboru, obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ker jo je slovensko sodišče kaznovalo v postopku, v katerem je branila mariborske vstajnike, ki so jim očitali napad na policiste.

Ker je menila, da je sodnica pristranska, je dvakrat predlagala njeno izločitev, kar je sodnica štela za spodkopavanje avtoritete sodišča in jo kaznovala s 500 evri kazni. Kazen je nato potrdilo tudi višje sodišče v Mariboru.

Györkös Žnidarjeva se je obrnila na ESČP, ki pa jo je zavrnil, ker je ocenil, da je imela možnost, da bi se pritožila na ustavno sodišče in da bi morala najprej izkoristiti to možnost.

Kot je v odzivu za STA zapisala Györkös Žnidarjeva, se ESČP sicer ni vsebinsko opredelil, kljub temu pa gre po njenem za pomembno v nizu odločitev ESČP, ki kažejo v smeri, "da je treba spremeniti slovenski zakon o kazenskem postopku v delu, ki se nanaša na kaznovanje ustavno zagotovljenih zagovornikov v kazenskih zadevah, še posebej kadar v interesu enakosti orožij vložijo zahtevo za izločitev sodnika iz razloga dvoma v nepristranskost".

Na ministrstvu za pravosodje konkretnega primera ne poznajo, kljub temu pa je iz njihovega odgovora za STA mogoče sklepati, da se z Györkös Žnidarjevo strinjajo. Kot so zapisali, so želeli to problematiko urediti z novelo zakona o kazenskem postopku, a jo je DZ oktobra lani zavrnil. Z njo so, kot pravijo, želeli zagotoviti, da sodnik oziroma senat, na katerega je naslovljena žalitev stranke, o kaznovanju ne bi odločal sam, pač pa bi zgolj podal predlog, o katerem bi nato odločil izvenobravnavni sodnik, do predloga pa bi se lahko oseba, ki je izrekla žalitev, tudi opredelila.