Haradinaj poziva vse članice EU k priznanju Kosova

Kosovski premier Ramush Haradinaj je ob deseti obletnici samostojnosti države pozval Evropsko unijo, naj najde način, da bi pet držav članic nehalo blokirati evropsko perspektivo Kosova in da priznajo samostojnost Kosova. To bi po njegovem mnenju olajšalo normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino.

Haradinaj je v intervjuju za avstrijski časnik Presse še ocenil, da navdušenje in energija Evropske unije in ZDA, ki je bila prisotna ob ustanovitvi Kosova, pojenja. Priznal je, da rojstvo države ni lahek proces in da se je Kosovo v desetih letih naučilo marsikaj.

Dodal pa je, da je sedaj prišel čas, da se oblikuje jasna perspektiva za Kosovo in njegove državljane.

Medtem pa je srbski predsednik Aleksandar Vučić ob obletnici Kosova pozval h kompromisu glede normalizacije dialoga s Prištino. Kot je pojasnil, so pri vsakem dogovoru potrebni kompromisi, saj ne more biti vse sklenjeno le v prid eni strani. V intervjuju za tiskovno agencijo Reuters je dodal, da če ne bodo sklenili kompromisa, bo še več let obstajal "zamrznjen konflikt".

Kosovo, najmlajša evropska država, danes obeležuje deseto obletnico samostojnosti. Država, ki si želi tako članstva v Evropski uniji kot zvezi Nato, se sooča z več odprtimi vprašanji, vključno s še vedno napetimi odnosi s Srbijo, korupcijo in visoko stopnjo brezposelnosti.

Haradinaj je danes po posebnem zasedanju vlade v Prištini dejal, da je Kosovo izpolnilo zahteve ljudi po svobodi, ampak da se "zavedajo, da še niso izpolnili želja državljanov po moderni državi", piše francoska tiskovna agencija AFP.

Kosovo je član nekaterih mednarodnih in nevladnih organizacij. V nekaterih je članica država sama, v drugih skupaj ali kot začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu (Unmik), ki so ga ustanovili leta 1999 po koncu vojne na Kosovu med kosovsko osvobodilno vojsko in takratno vojsko Zvezne republike Jugoslavije. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom ZN je prehodna kosovska vlada 17. februarja 2008 enostransko razglasila neodvisnost od Srbije. Ta še vedno zavrača kosovsko samostojnost, je pa v okviru bruseljskega dogovora iz leta 2013 Beograd pristal na pogovore o normalizaciji odnosov s Prištino.

Odnosi s Srbijo so se nekoliko izboljšali, a so še daleč od normalnih. Nekoliko se je izboljšal položaj kosovskih Srbov, predvsem zaradi tega, ker so Srbi začeli sodelovati v političnem življenju Kosova. Prav kosovski Srbi so imeli ključno vlogo pri oblikovanju zadnje kosovske vlade pod vodstvom Ramusha Haradinaja, saj je vladajoča koalicija z njihovimi glasovi v parlamentu dobila zadostno podporo. V začetku leta je javnost sicer pretresel umor znanega, zmernega srbskega politika Olivera Ivanovića, ki je bil v javnem konfliktu s srbsko vlado.

Kosovo se sooča tudi z drugimi odprtimi vprašanji. V zadnjem času so duhove burile zahteve po ukinitvi posebnega sodišča za vojne zločine na območju Kosova, a so se v Prištini nato uklonili mednarodnemu pritisku. Prve sodbe sodišča je pričakovati še letos.