Kmetijski ministri EU o ribištvu in učinkih trgovinskih sporazumov

Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so v ponedeljek in danes v Bruslju razpravljali o ribolovnih možnostih ter obravnavali poročilo o kmetijskih trgih, študijo o učinkih koncesij iz prostotrgovinskih sporazumov na kmetijske proizvode. Govorili so tudi o raziskavah in inovacijah v kmetijstvu.

Zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo se je iz Slovenije udeležil državni sekretar na kmetijskem ministrvu Marjan Podgoršek, ki je predstavil slovenska stališča glede predloga uredbe o rabi tal (LULUCF), dobrobiti živali med prevozom ter problematike bolezni vozličastega dermatitisa, so sporočili z ministrstva.

Ministri so dosegli politični dogovor o določitvi ribolovnih možnosti za globokomorske staleže za naslednji dve leti. Evropska komisija je spomnila države članice na obveznost izvedbe akcijskih načrtov za posebne predhodne pogojenosti iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) do konca leta 2016, kar bo Slovenija izpolnila v roku.

Podgoršek je izpostavil predlog uredbe EU o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč ter gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 (LULUCF). Poudaril je, da je pri sprejemanju predpisov LULUCF treba upoštevati tudi nacionalne posebnosti.

Pri tem je izrazil pomislek, da bi sprejetje trenutnega predloga uredbe lahko najbolj prizadelo države, kot je Slovenija, ki je v preteklosti veliko vlagala v trajnostno gospodarjenje z gozdovi, površino gozdov povečevala in s tem prispevala k zmanjševanju škodljivih emisij.

Slovenija se je tudi pridružila pozivu Nemčije, Danske, Nizozemske in Švedske, da se revidira obstoječa pravila o zaščiti živali med prevozom, ki bi bolj poenoteno zagotovile izvedbo dobrobiti med prevozom v vseh državah članicah.

Ministri so se tudi seznanili s položajem kmetov v verigi preskrbe s hrano. Na podlagi poročila bo Evropska komisija pripravila ustrezne ukrepe glede preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks, boljše preglednosti trga ter lažjega dostopa kmetov do finančnih sredstev. Izboljšati želijo tudi ukrepe za obvladovanje tveganja.

Evropska komisija je predstavila tudi študijo o kumulativnih učinkih koncesij iz prostotrgovinskih sporazumov. Ključne ugotovitve študije so, da za nekatere proizvode, denimo sir, posneto mleko vprahu, prašičje meso, žita in vino, obstajajo veliki potenciali na svetovnem trgu, za nekatere pa nadaljnja liberalizacija predstavlja tudi dodatna tveganja. Med takšnimi so sektorji govedine perutnine ter sladkorja.

Podgoršek je poudaril, da je poznavanje kumulativnih učinkov prostotrgovinskih sporazumov ključno za nadaljevanje pogajanj ter določitev možnih koncesij na področju kmetijstva. Slovenija je tudi podprla predlog Francije, Nemčije in Poljske glede varovanja interesov evropskega kmetijstva v pogajanjih s skupino Mercosur.

V okviru razprave o pomenu raziskav in inovacij v kmetijstvu je Podgoršek opozoril, da so raziskave in inovacije ključne za trajnostni razvoj kmetijstva, ribištva in gozdarstva. Precejšen problem pri tem predstavlja razvojni deficit v srednji in vzhodni Evropi, je še dodal državni sekretar.