Predstavniki držav Zahodnega Balkana o izboljšanju čezmejnega prometa

Ministrstvo za infrastrukturo je na Brdu pri Kranju pripravilo delovno srečanje predstavnikov držav Zahodnega Balkana, na katerem so govorili o odpravljanju ovir za čezmejni promet v regiji. Med drugim so opredelili področja za izboljšave, kar bo tudi podlaga za sprejem Ljubljanske izjave o transportu brez ovir na Ten-T omrežju Zahodnega Balkana.

Srečanje je gostil državni sekretar Jure Leben, udeležili pa so se ga albanski namestnik ministra, državni sekretarji iz Črne Gore, Hrvaške in Srbije ter svetovalka ministra iz Makedonije, so sporočili z ministrstva.

Na srečanju so opredelili področja, na katerih je mogoče čezmejni promet na Zahodnem Balkanu izboljšati. To bo tudi podlaga za sprejem Ljubljanske izjave o transportu brez ovir na Ten-T omrežju Zahodnega Balkana, s katero bi države uskladile postopke, dokumentacijo in pogoje za prevoz blaga ter začele odpravljati največje ovire, ki omejujejo gospodarski razvoj in sodelovanje v regiji.

Podpis Ljubljanske izjave je predviden na srečanju ministrov Zahodnega Balkana na Ten-T dnevih, ki jih v Ljubljani konec aprila pripravlja Evropska komisija.

Minister Peter Gašperšič je v uvodnem nagovoru dejal, da so oktobra lani v Skopju na poslovnem srečanju Summit 100 na pobudo Slovenije sprejeli zavezo za organizacijo sestanka ministrov držav Zahodnega Balkana na temo odpravljanja ovir za lažji čezmejni promet. Iniciativo je podprla tudi evropska komisarka Violeta Bulc.

Leben pa je spomnil, da so na lanskem Summit 100 predstavniki gospodarstva in druge zainteresirane strani opozorili, da številne ovire preprečujejo nemoten in hiter pretok čezmejnega prometa na Zahodnem Balkanu.

Med temi ovirami so dolgotrajni mejni postopki pri prevozu blaga med državami in ob vstopu na enotno carinsko območje EU. Na nekaterih mestih je promet celo onemogočen. "To povzroča velike gospodarske stroške in ovira gospodarsko sodelovanje v regiji," je opozoril Leben.

Zahodni Balkan v največji meri izraža namero in pripravljenost postati del EU. Ob tem tudi EU poskuša v največji možni meri vključevati te države v svoje dokumente, svojo zakonodajo in strukture ter jim tudi finančno pomagati. V aktivnostih približevanja držav Zahodnega Balkana EU aktivno sodeluje tudi Slovenija, so še spomnili na ministrstvu.