petek, 13. december 2024 leto 29 / št. 348
Med glavnimi ovirami slovenskega gospodarstva previsoka obdavčitev dela
Na sklepnem dnevu Davčne konference je bila pozornost namenjena davčnim oviram za konkurenčnost gospodarstva. Za ekonomista Mitjo Čoka je ključni izziv zmanjševanje delovno aktivnega prebivalstva, ki je hkrati najpomembnejši vir za financiranje pokojninskega in drugih sistemov. Prva dama GZS Sonja Šmuc je opozorila na previsoko obdavčitev dela.
Po eni strani se namreč slovensko prebivalstvo stara in posledično se povečujejo odlivi za tisti segment, ki že danes porabi največ sredstev, torej za pokojninski in zdravstveni sistem ter za dolgotrajno oskrbo. Po drugi strani pa se zmanjšuje število delovno aktivnega prebivalstva, pri čemer so ravno davki iz dela najpomembnejši davčni vir.
Ob robu konference, ki jo je v Portorožu pripravil Slovenski inštitut za revizijo, je Mitja Čok z ljubljanske ekonomske fakultete kot ključni izziv izpostavil staranje prebivalstva ob hkratnem zmanjševanju števila delovno aktivnih.
Generalna direktorica gospodarske zbornice Sonja Šmuc pa je kot največji problem izpostavila po njenem bistveno previsoko obdavčitev dela. Vsako leto je za 10.000 manj delovno aktivnih ljudi, zato je sedanji sistem nevzdržen, politiki, gospodarstvo in sama družba pa moramo najti odgovor na vprašanje, kako najti drugačne davčne vire, ki bi razbremenili delo.
"Menim, da bo v prihodnosti ključno, če se že obstoječi davki ne bodo poviševali za zapiranje prej omenjene razlike," je ocenil ekonomist.
Ena možnost bi po njenem bil dogovor o porazdelitvi dodatne milijarde evrov, ki je lani pritekla v državni proračun glede na leto prej. Tretjino bi lahko usmerili v večje proračunske potrebe, tretjino namenili za nujno zniževanje javnega dolga, tretjina pa bi morala biti usmerjena v znižanje obdavčitve dela.
Šmučeva je ob tem spomnila, da se je v zadnjem desetletju v javnem sektorju zaposlilo za 20.000 ljudi več, za javni sektor pa glede na leto 2007 namenjamo za milijardo evrov več letno. Po drugi strani je v zasebnem sektorju 31.000 zaposlenih manj kot takrat. Zato se ji zdi nekorektno, da tisti del zaposlenih, "ki so šli mnogo manj obtolčeni skozi zadnje desetletje", izstavljajo račun prav tistim, ki so omogočili, da so bili ostali manj obtolčeni.
Prva dama gospodarske zbornice je bila kritična tudi do politike države na tem področju. Z vsakim zviševanjem minimalne plače namreč sporoča, da se bomo odpovedali delovno intenzivnim panogam, po drugi strani pa se ne usmerjamo v panoge z visoko dodano vrednostjo, saj tam obdavčitev dela doseže celo 70 odstotkov.
