Na ministrstvu ne morejo pojasniti, ali bodo zasebni visokošolski zavodi z novelo ostali brez koncesij

Ministrstvo za izobraževanje pripravlja novelo zakona o visokem šolstvu, ki naj bi uredila vprašanje, kaj se v visokem šolstvu šteje za javno službo, in področje koncesij zasebnim visokošolskim zavodom. Pri tem na ministrstvu ne morejo pojasniti, ali držijo nekatere navedbe, da bodo zasebni visokošolski zavodi ostali brez koncesij.

Ko je zdajšnja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič spomladi leta 2015 prevzela vodenje ministrstva, je napovedala, da bo ministrstvo najprej pripravilo novelo zakona o visokem šolstvu, s katero bo zagotovilo stabilno financiranje visokošolskih zavodov, nato pa še povsem nov zakon, s katerim bo uredilo vsa druga odprta vprašanja. Novelo je ministrstvo pripravilo v začetku leta 2016, DZ jo je potrdil novembra istega leta, za povsem nov zakon pa je očitno zmanjkalo časa. Na ministrstvu namreč govorijo le še o tem, da pripravljajo še eno novelo zakona o visokem šolstvu.

Kot so zapisali, je predlog novele trenutno v strokovni obravnavi na delovnih skupinah in na Svetu RS za visoko šolstvo. Glede vsebine novele pravijo, da se ključna vprašanja nanašajo na določitev javne službe v visokem šolstvu (kar je bila zahteva ustavnega sodišča iz odločbe iz leta 2011), pogoje in kriterije za financiranje koncesij za študijske programe na zasebnih visokošolskih zavodih ter na delovno obveznost v okviru javne službe. "Glavni cilji so povezani z znanimi zahtevami ustavnega sodišča glede javne službe in računskega sodišča glede podeljevanja, ohranjanja in odvzema koncesij v visokem šolstvu," pravijo na ministrstvu.

Prav način urejanja koncesij pa je zmotil nekatere profesorje in pravnike, ki so o predlogu novele nedavno razpravljali na Akademskem forumu Nove Univerze na Evropski pravni fakulteti v Ljubljani (med njimi so bili Matej Avbelj, Andraž Teršek, Albin Igličar in Peter Jambrek). Med drugim je bilo slišati, da zakon v kar 18 členih govori o koncesijah zasebnikom in da je bil pravzaprav spisan z enim samim namenom, to je, da koncesije omeji. Slišati je bilo tudi, da v prehodnih določbah zakona piše, da bi bile odvzete vse trenutne koncesije, visokošolski zavodi pa bi jih morali pridobiti na novo, kar naj bi bilo v nasprotju z ustavo.

Na ministrstvu na vprašanje, ali predlog res predvideva odvzem že pridobljenih koncesij, kot pravijo, ne morejo odgovoriti, saj da je prva akreditacija študijskih programov v pristojnosti Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. "Novela bo v postopku podeljevanja koncesij sploh prvič določila zakonske pogoje in kriterije, ki jih bodo - poleg pridobljene akreditacije in ostalih kadrovskih in materialnih pogojev - morali izkazati zasebni visokošolski zavodi za pridobitev koncesije za študijski program. Ocenjevanje teh pogojev in kriterijev bo prepuščeno ekspertnemu ocenjevanju, brez konfliktov interesov in z večinsko mednarodno ekspertno udeležbo," so zapisali.

Zanikajo tudi ocene, da je eden od ključnih ciljev novele omejiti koncesije zasebnim visokošolskim zavodom. "Cilj je, da v skladu z resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 določimo zakonske pogoje in kriterije za podelitev koncesij za študijske programe v visokem šolstvu, ki bodo enaki za vse prijavitelje," dodajajo.