V drugi krog volitev na Češkem Miloš Zeman in Jiri Dragoš

V drugi krog predsedniških volitev na Češkem sta se uvrstila sedanji predsednik Miloš Zeman in akademik Jiri Drahoš. Po preštetih več kot 99 odstotkov oddanih glasovnic je Zeman zbral 38,6 odstotka glasov, Drahoš pa 26,6 odstotka. Drugi krog volitev je predviden čez dva tedna, 26. in 27. januarja.

Preostalih sedem predsedniških kandidatov je dobilo okoli deset odstotkov glasov ali manj. Na tretjem mestu je nekdanji veleposlanik v Franciji Pavel Fischer z 10,2 odstotka glasov, za njim pa sta podjetnik in tekstopisec Michal Horaček z 9,1-odstotno podporo in zdravnik Marek Hilser z 8,8 odstotka glasov. Nekdanjega konservativnega premierja Mirka Topolanka je volilo 4,2 odstotka udeležencev glasovanja, ki je potekalo v petek in danes.

Volilna udeležba je bila 61-odstotna.

Zeman je v prvem odzivu na izide volitev izrazil zadovoljstvo, ker je tokrat v prvem krogu prejel skoraj 40 odstotkov glasov, pred petimi leti pa 24 odstotkov. Ob tem je poudaril, da "gre zdaj spet vse od začetka". Na novinarski konferenci je izrazil tudi pripravljenost na televizijsko soočenje z Drahošem pred drugim krogom volitev. V prvem krogu je Zeman odločno zavračal udeležbo na predvolilnih soočenjih.

Dragoš pa je dejal, da ga izid navdaja z upanjem. "V finalu smo," je dejal v svojem volilnem štabu in pozval vse Čehe, ki si želijo sprememb, naj se udeležijo drugega kroga volitev. Poudaril je še, da želi biti predsednik, ki združuje, ne predsednik, ki deli.

73-letni bivši komunist Zeman je bil za predsednika Češke izvoljen na prvih neposrednih predsedniških volitvah v državi leta 2013. Miloš Zeman je znan po svojih - zaradi nasprotovanja intervencijski politiki ZDA - tudi Rusiji in Kitajski naklonjenih stališčih.

Sredinski liberalni Drahoš ima podporo med razumniki in prebivalci velikih mest. Velja za zagovornika Evropske unije in zveze Nato. Želi si bolj dejavne vloge Prage v EU in podpira prevzem evra. Na čelu češke akademije znanosti je bil med letoma 2009 in 2017.

Češki predsednik ima podobno kot v Sloveniji predvsem protokolarne dolžnosti brez formalnih političnih pooblastil. Poznavalci menijo, da ima predsednik, čigar portret visi v vsakem šolskem razredu, kljub temu pomemben vpliv na javno mnenje v državi.