Slovenski otoki: Blejski otok najbolj prepoznavna podoba Slovenije

Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja velja za najbolj prepoznavno podobo Slovenije v svetu. Zgodovina otoka, ki letno privabi več kot 150.000 obiskovalcev, sega daleč nazaj. Blejska župnija pa s celovito prenovo objektov v zadnjih letih skrbi, da je otok še lepši in vabljivejši za obiskovalce.

"To je vsekakor najbolj prepoznaven simbol Slovenije. To je tista slika, ki se v promocijskih in drugih gradivih pojavi kar v devetih od desetih primerov," je dejal blejski župan Janez Fajfar. "Blejski otok je za Slovenijo to, kar je Eifflov stolp za Francijo ali Big Ben za Anglijo," je izpostavil.

Po njegovem prepričanju je prav, da na tem gradi slovenski turizem, saj turiste v Slovenijo privabijo predvsem najbolj znane točke, s katerih lahko nato raziskujejo tudi ostale kotičke države. Fajfar je vesel, da je v zadnjih letih blejska župnija veliko vložila v objekte na otoku in v njihovo ureditev na vrhunskem nivoju. Največji novosti sta bili potičnica in prodajalna spominkov.

"Blejski otok je simbol Slovenstva in vsi Slovenci smo lahko ponosni tudi na to, kako je otok urejen," je poudaril Fajfar. Blejski župnik Janez Ferkolj pa je pojasnil, da Blejski otok ves čas obnavljajo in oživljajo, vse to tudi v skladu s predpisi varovanja kulturne dediščine. Letno je prodanih okoli 150.000 kart za ogled objektov na otoku. Obiskovalcev, ki na otok pridejo s pletnami, manjšimi čolni na vesla ali pa v zadnjem letu tudi z električno ladjico, pa je še bistveno več.

Blejsko jezero je ledeniška tvorba izpred nekaj deset tisoč, današnjo obliko otoka pa so skozi stoletja izoblikovali človeški posegi. Nekatere arheološke najdbe dopuščajo možnost poselitve otoka že v mlajši kameni dobi, nedvomno pa je bil poseljen najkasneje v 7. stoletju pred našim štetjem, na spletni strani družbe Blejski otok, ki jo je za upravljanje z otokom ustanovila blejska župnija, navaja konservatorka kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Nika Leben.

   Na otoku so v 20. stoletju odkrili obsežno staroslovansko grobišče, tamkajšnje svetišče pa je bilo posvečeno poganski boginji ljubezni. Po pokristjanjevanju leta 745 so bili ljudje prisiljeni sprejeti krščansko vero in boginjo Živo zamenjati s krščansko Marijo. Staroslovansko svetišče je zamenjala cerkev, posvečena Marijinemu rojstvu. Da bi ljudje molili, je bila zgrajena še mala Marijina kapela, je zapisano na spletnih straneh Turizma Bled.

Leta 1465 je bila na otoku zgrajena enoladijska gotska cerkev. Njena posebnost je bil 52 metrov visok prosto stoječi zvonik, narejen iz luknjičastega kamna. Cerkev je sedanji baročni videz dobila sredi 17. stoletja, na otoku pa so postavili tudi kapelico Matere božje ter znamenito stopnišče, ki ga sestavlja 99 stopnic in po katerih mora na številnih porokah, ki se odvijajo na otoku, ženin še sedaj nesti nevesto.

Glede Blejskega otoka je bilo v preteklosti veliko polemik. Tako v zvezi z dostopom na otok, kjer imajo primat pletnarji, kot v zvezi z lastništvom. V dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku je država ljubljanski nadškofiji vrnila cerkev na otoku. Otok pa ji je ministrstvo za kulturo leta 2008 dalo v dolgoročni 45-letni najem. Nadškofija se je ob tem odpovedala denacionalizacijski zahtevi po vrnitvi otoka v naravi, v last pa je dobila še ostale tri objekte na otoku.