Severjeve nagrade Juretu Henigmanu, Blažu Šefu in Alenu Mastnaku

Severjevi nagradi za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih gresta letos v roke Juretu Henigmanu in Blažu Šefu. Nagrado za stvaritev študenta dramske igre sta si prislužila Timon Šturbej in Tamara Avguštin. Nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču pa je na nocojšnji podelitvi v Škofji Loki prejel Alen Mastnak.

Dobitnike prestižnih nagrad, ki jih že 47 let podeljuje Sklad Staneta Severja, ustanovljen v spomin na legendarnega gledališkega in filmskega igralca, je po pregledu vseh predlogov izbrala strokovna žirija. Predsedoval ji je režiser Dušan Mlakar, člani pa so bili igralec Alojz Svete, dramaturg Alen Jelen, režiser Jaša Jamnik in igralka Saša Pavček.

Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, je Henigman, ki je član Mestnega gledališča ljubljanskega, v pretekli gledališki sezoni s suverenim oblikovanjem raznovrstnih vlog izkazoval detajlno poglabljanje v notranje človeške in dramske svetove. S štirimi popolnoma različnimi vlogami in širokim razponom interpretativnih razsežnosti ter izrazne natančnosti je ustvaril prepričljive in kompleksne osebe, v katerih zlahka prepoznamo različne človeške usode, življenjske položaje in situacije ter nasploh svet okoli nas in se ob tem zamislimo.

Blaž Šef po ugotovitvah žirije virtuozno obvladuje igralski instrumentarij, pa naj si bo to v gledališču ali v radijskih igrah, ali pa kot odličen interpret umetniške besede v literarnih oddajah. Je igralec redkokdaj videne moči in v vrhunski igralski kondiciji. Član Slovenskega mladinskega gledališča je zmnožen največjih transformacij in izjemne inovativnosti. Znajde se v osupljivem razponu žanrov, hkrati pa je njegov pristop k ustvarjanju discipliniran, študiozen, konstruktiven in kolegialen.

Severjeva nagrada za delo v ljubiteljskem gledališču je tokrat pripadla članu Gledališča Zarja Celje Alenu Mastnaku, ki predstavlja neustavljivi ustvarjalni potencial, ki se je izkazal in potrdil tako v ljubiteljskem gledališču kot tudi na filmskem platnu. Kot so prepričani podeljevalci, bo priznanje prišlo v prave roke in dalo ustvarjalcu moč in željo po nadaljnjem gledališkem raziskovanju in ustvarjanju na odrskih deskah.

Severjevo nagrado za študenta igre sta si letos prislužila Timon Šturbej in Tamara Avguštin. Kot je v obrazložitvi predloga za nagrado kot profesor na AGRFT zapisal pred kratkim preminuli Jernej Šugman, je Šturbej v času šolanja zelo napredoval. Z vlogo Berniea v Mametovi Seksualni perverziji v Chicagu, ki se je odigrala kot zaključna produkcija sedmega semestra, se je njegov širok razpon pokazal v najboljši luči. Vrhunsko je odigral razkorak med drzno zunanjostjo in prestrašeno notranjostjo.

Avguštinova je, kot je zapisal Šugman, rojena igralka. Z vsem svojim telesom in z vso svojo silno burnostjo duha se vrže v vlogo kot v prepad. V vlogi Joan v Seksualni perverziji v Chicagu je njena zmes totalne igre in ranjene notranjosti prišla najbolj do izraza. Navidez hladno, frigidno Joan je odigrala briljantno, z globoko prisotnostjo v vsakem trenutku.

Oba mlada igralca sta se nagrade, ki jima predstavlja čast, odlično odskočno desko za naprej in tudi določeno breme za nadaljnje dobro delo, razveselila. Vendar je, kot je poudarila Avguštinova, čuden čas za veseliti se nagrade, glede na smrt njunega profesorja in mentorja, ki sta mu nagrado tudi posvetila.

Avguštinova je nagrado prejela na domačem Loškem odru, kjer se je tudi začela kaliti kot igralka. Šturbej pa se je spomnil, da je že v mladih letih kot sin igralca Branka Šturbeja, gledal veliko število predstav, kar je zagotovo do neke mere vplivalo na to, da ga je gledališče prevzelo.

Severjeve nagrade so nagrajenci prejeli na nocojšnji slovesnosti, ki pa se je Henigman in Šef, ki sta pred leti dobila tudi že Severjevo nagrado kot študenta dramske igre, zaradi predstave nista mogla udeležiti. Na tokratni slovesnosti so se sicer posebej spomnili letos preminulih velikih predstavnikov slovenskega gledališča, poleg Šugmana še Ive Zupančič in Gašperja Tiča.

Slavnostni govornik je bil direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Marko Repnik, ki se je v nagovoru osredotočil na stanje kulture v Sloveniji, še zlasti ljubiteljske. "Kot direktor sklada imam težnjo, da bi se razmere za delovanje ljubiteljske kulture v Sloveniji še izboljšale. Trenutki so sedaj pač taki, da ni najbolj rožnato, ampak se mi zdi, da se obrača navzgor," je dejal.

Prepričan je, da prireditve, kakršna je bila današnja, dajejo piko na i kulturnemu ustvarjanju. Predsednik Sklada Staneta Severja Aleš Jan pa je spomnil, da so Severjeve nagrade med igralci izredno cenjene, ne le zaradi svojega imena, ampak tudi zato, ker imajo dolgo tradicijo. Gre namreč za eno najstarejših slovenskih gledaliških nagrad, ki se ne neprekinjeno podeljujejo vsako leto. "In upam, da jo bomo lahko podeljevali še naprej," je sklenil.