Erdogan kot prvi turški predsednik po 65 letih obiskal Grčijo

Recep Tayyip Erdogan je danes kot prvi turški predsednik v 65 letih prispel na obisk v Grčijo. Med temami dvodnevnega obiska bodo po pričakovanjih migracije in gospodarstvo, Erdogan pa naj bi od Aten zahteval tudi izročitev osmih turških vojakov. Tik pred obiskom je sicer Atene razjezil s pozivom k boljši razmejitvi med državama.

Erdogan ima na sporedu pogovore z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom in predsednikom Prokopisom Pavlopulosom, v petek pa naj bi še zasebno odpotoval na severovzhod Grčije, kjer živi velika turška muslimanska manjšina.

Po desetletjih napetosti, ki so že večkrat, nazadnje leta 1996, skorajda zanetile vojaški spopad, so se odnosi med sosedama v zadnjih 20 letih - po uničujočem potresu leta 1999, ki je močno prizadel ob državi - občutno otoplili. A čeprav so odnosi zdaj relativno vljudni, to še zdaleč ne pomeni, da niso problematični, saj v bistvu vsa odprta vprašanja ostajajo odprta.

Med njimi je še vedno nerešeno vprašanje Cipra. Ta ostaja razdeljen na mednarodno priznan grški in turški del, strani pa ena drugi pripisujeta krivdo za julijski propad zadnjih v vrsti pogovorov pod okriljem ZN. Atene tudi jezijo Erdoganovi občasni napadi na račun mirovnih sporazumov, sklenjenih po prvi svetovni vojni in razpadu otomanskega cesarstva, s katerimi so bile določene današnje meje med državama, pri čemer so skoraj vsi otoki v Egejskem morju pripadli Grčiji.

Tudi pred današnjim obiskom ni šlo vse gladko, saj je Erdogan v sredo v televizijskem intervjuju pozval k "izboljšanju" razmejitve med državama v Egejskem morju in tudi zračnem prostoru ter s tem, kot so posvarili v Atenah, obudil ozemeljske spore in zahteve po reviziji meje. Tiskovni predstavnik grške vlade Dimitris Canakopulos je sporočil, da vzbujajo Erdoganove besede "resne skrbi in vprašanja", ter dodal, da Atene današnji obisk razumejo kot "priložnost za gradnjo mostov, ne zidov".

Poleg tega je Ankara nezadovoljna, ker Grčija gosti osem vojakov, ki so po neuspelem državnem udaru avgusta lani s helikopterjem pobegnili čez mejo in zaprosili za azil. Ankara zahteva njihovo izročitev in jim želi soditi, a je grško pravosodje ocenilo, da doma ne bi bili deležni pravičnega sojenja. Erdogan naj bi danes znova zahteval njihovo izročitev.

Po drugi strani imajo gospodarski odnosi med državama, še posebej na področju turizma in trgovine, velik potencial in kot piše AFP, je Erdoganova stranka AKP, ki je na oblasti že vse od leta 2002, ubrala bolj pragmatičen pristop s poudarkom na teh odnosih. Grčija je nato tudi postala ena ključnih podpornic turške prošnje za članstvo v EU. V luči svoje prezadolženosti in varčevalnih rezov, v katere so jo prisilili mednarodni posojilodajalci, si Grki še posebej želijo krepitve trgovine in naložb z veliko sosedo.

Državi, sicer zaveznici v okviru zveze Nato, tudi aktivno sodelujeta v luči begunske krize, potem ko se je leta 2015 drastično okrepil tok migrantov preko Turčije čez Egejsko morje v Evropo, nato pa je EU s Turčijo sklenila za mnoge sporen dogovor, po zaslugi katerega se je ta tok bistveno zmanjšal. Nadaljevanje obstoječega sistema je pomembno ne le za Grčijo, ki se je spričo begunskega vala znašla na robu svojih zmožnosti, ampak tudi za vrsto drugih evropskih držav.

Erdogan je sicer v Atene odpotoval že dvakrat v letih 2004 in 2010, a obakrat kot premier, medtem ko aktualnega turškega predsednika na obisku v Grčiji ni bilo že vse od leta 1952. Spričo zastoja v pristopnih pogajanjih Ankare in EU ter močno poslabšanih odnosov z vrsto evropskih voditeljev je Erdogan danes na šele drugem obisku v kaki državi članici EU po lanskem poskusu državnega udara v Turčiji. Pred tem je oktobra obiskal Poljsko.

Cipras, ki ima relativno dobre odnose s turškim predsednikom, je v pogovoru za turško tiskovno agencijo Anadolu pred obiskom poudaril, da omenjeni turški vojaki prebežniki v Grčiji "niso dobrodošli", ter izpostavil pomen dialoga med Turčijo in EU.