Na regionalnih volitvah na Korziki slavili zagovorniki avtonomije

V prvem krogu regionalnih volitev na francoskem sredozemskem otoku Korzika so slavili nacionalisti, ki se zavzemajo za večjo avtonomijo otoka. Po volitvah so zahtevali začetek pogovorov s Parizom o večji avtonomiji. Vsi pa so izključili zahtevo za neodvisnost, ki jo je v Španiji hotela doseči Katalonija. Drugi krog bo potekal 10. decembra.

Vladajoče zavezništvo Pe a Corsica (Za Korziko), ki ga sestavljata zagovornica avtonomije Femu a Corsica (Naredimo Korziko) in zagovornica neodvisnosti Corsica Libera (Svobodna Korzika), je v nedeljskem prvem krogu volitev v regionalno skupščino osvojilo 45,36 odstotka glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sledila je desna regionalistična stranka La Voie de l'Avenir (Pot prihodnosti) s 14,97-odstotno podporo. Na tretjem mestu so pristali desni Republikanci z 12,77 odstotka podpore, stranka francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej republika pa je z 11,26 odstotka glasov osvojila četrto mesto.

Vodja večje od koalicijskih strank Femu a Corsica Gilles Simeoni je volilni rezultat označil za "plimo demokracije" in izrazil željo, "da bi Pariz končno sprejel začetek dialoga". "Menim, da je Korzika danes Parizu poslala zelo jasen znak in da velika večina pravi: želimo mir, želimo demokracijo in večjo avtonomijo otoka," je povedal.

Izključil pa je možnost, da bi zahtevali neodvisnost. "Vprašanje neodvisnosti trenutno ni možno," je povedal in dodal, da bo želja ljudi za neodvisnost odvisna od odziva Pariza.

Vodja stranke Corsica Libera Jean-Guy Talamoni pa je dejal, da situacija ni enaka kot v španski Kataloniji, ki želi pretrgati vezi z Madridom. "Vendar če bo večina prebivalcev Korzike v 10 ali 15 letih želela neodvisnost, temu ne bo mogel nihče nasprotovati," je poudaril.

Zavezništvo se zavzema, da bi v treh letih sprejeli statut o avtonomiji, ki bi ga uresničili v desetih letih. Zahtevajo tudi priznanje korziškega jezika, ki je bolj soroden italijanščini, kot drugega uradnega jezika. Prav tako se zavzemajo za pomilostitev zapornikov, ki so se v 38-letnem oboroženem uporu borili na strani korziške nacionalne osvobodilne fronte. Ta je orožje odložila pred tremi leti.