Leicesterski kodeks Leonarda da Vincija se bo po 20 letih vrnil v Italijo

Leicesterski kodeks italijanskega renesančnega genija Leonarda da Vincija, ki je v lasti soustanovitelja Microsofta Billa Gatesa, se bo po več kot 20 letih začasno vrnil v Italijo. Gates ga bo posodil galeriji Uffizi v Firencah, kjer bo predstavljen na razstavi, ki bo na ogled od oktobra 2018 do januarja 2019.

Kot je po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa napovedal direktor galerije Uffizi Eike Schmidt, se bo razstava navezovala tudi na obeleževanje 500. obletnice smrti Leonarda da Vincija v letu 2019.

Leicesterski kodeks je bil nazadnje v Italiji razstavljen leta 1995 v palači Querini Dubois v Benetkah, v Firencah pa je bil nazadnje razstavljen leta 1982.

Leicesterski kodeks, poznan tudi pod imenom Kodeks Hammer, je poimenovan po Thomasu Cokeu, poznejšem grofu Leicesterskem, ki ga je kupil leta 1719. Izmed 30 Leonardovih znanstvenih volumnov je prav Leicesterski kodeks najbolj slaven. Trenutno tudi velja za drugo najdražjo knjigo; Gates ga je na dražbi avkcijske hiše Christie's v New Yorku novembra 1994 kupil za dobrih 30 milijonov dolarjev. Pred tem je bil v lasti ameriškega poslovneža Armanda Hammerja (1898-1990) in pozneje njegovih dedičev.

Kodeks daje vpogled v pronicljiva razmišljanja renesančnega umetnika, znanstvenika in misleca, obenem ilustrira povezave med umetnostjo, znanostjo in ustvarjalnostjo pri znanstvenem procesu. Kuratorji razstav, v katere je bil vključen, pa so ga opisali kot "zvezek zapiskov, opazovanj in eksperimentov za izključno osebno rabo".

Osemnajst na pol prepognjenih listov je bilo nekoč zvezanih v knjigo, pozneje so knjigo razvezali in danes so listi razstavljeni posamič. V Italijo se bo Leicesterski kodeks začasno vrnil na podlagi dogovorov, ki so po Schmidtovih besedah intenzivno potekali od leta 2015, ko je bil kodeks razstavljen v Minneapolisu, še piše Ansa.

Italijanski slikar, kipar, arhitekt, inženir in izumitelj Leonardo da Vinci (1452-1519) se je rodil v Vinciju v Toskani kot nezakonski sin florentinskega notarja Piera da Vincija. Šolal se je pri Verocchiu.

Bil je ustvarjalni genij in glavni predstavnik renesančnega univerzalnega človeka, ki združuje umetnost in znanost. Po načelu znati opazovati je preučevanje narave in eksperiment utemeljil kot izhodišče umetniškega in znanstvenega dela ter s tem pomembno vplival na duhovni razvoj zahodnega sveta v novem veku.

Kot slikar je bil po eleganci forme in umirjeni harmoniji barv pravo nasprotje drugega velikega renesančnega umetnika in sodobnika, Michelangela. Med njegovimi najbolj znanimi slikarskimi deli so Madona z otrokom (okoli leta 1474), Sv. Hieronim (okoli leta 1480), Dama s hermelinom (1485), freska Zadnja večerja v samostanu Santa Maria delle Grazie v Milanu (1495-97) in Mona Liza (1503-06).