Bolnišnice do oktobra ustvarile 44,7 milijona evrov minusa, prvak znova UKC Ljubljana

Bolnišnice so v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarile skupaj 44,7 milijona evrov minusa, kažejo podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Od tega je polovico, okoli 22 milijonov evrov ustvaril UKC Ljubljana. S plusom sta od splošnih bolnišnic poslovali le Izola in Jesenice. Izgubo je beležilo tudi 30 zdravstvenih domov, lani šest.

V združenju zdravstvenih zavodov ugotavljajo, da so javni zdravstveni zavodi v prvih devetih mesecih letos poslovali slabše kot v istem obdobju lani in glede na povprečno realizacijo preteklega leta.

Prihodki vseh javnih zdravstvenih zavodov so bili od januarja do oktobra višji za 51,1 milijona evrov, kar je 3,8 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani, za 0,9 odstotka višji od povprečja lanskega leta in za 2,2 odstotka nižji od povprečja načrtovanih prihodkov za to obdobje.

Odhodki zavodov v tem obdobju pa so bili višji za 78,7 milijona evrov, kar je 5,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem leta 2016, 2,7 odstotka več od povprečja lanskega leta in za 0,9 odstotka manj od povprečja načrtovanih odhodkov za to obdobje.

V prvih devetih mesecih letošnjega leta je z minusom poslovalo 52 javnih zdravstvenih zavodov, kar je 30 več kot konec preteklega leta. Od tega je izgubo beležilo 20 bolnišnic (konec lani 13), 30 zdravstvenih domov (konec lani šest).

Tisti, ki so poslovali z minusom, so ustvarili 48,2 milijona evrov, kar je za 85,7 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem lani in za 58,6 odstotka več glede na povprečje lanskega leta.

Od tega so bolnišnice ustvarile 44,7 milijona evrov, kar je za 83,4 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta ter za 51,9 odstotka več v primerjavi s povprečjem preteklega leta.

Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je ustvaril 22 milijonov evrov minusa, UKC Maribor 5,1 milijona evrov izgube. S presežki odhodkov nad prihodki je poslovala tudi večina splošnih bolnišnic. Šempetrska bolnišnica je ustvarila 4,7 milijona evrov minusa, Celje 4,1 milijona, Slovenj Gradec 1,8 milijona, Murska Sobota 1,7 milijona, Ptuj 1,3 milijona evrov minusa, v brežiški bolnišnici so ustvarili 279.000 evrov in v trboveljski 483.000 evrov minusa.

Od splošnih bolnišnic sta s plusom poslovali le izolska (498.000 evrov) in jeseniška (420.000 evrov). Plus so beležile še nekatere bolnišnice, denimo Begunje in URI Soča.

Slabše kot lani so poslovali tudi v zdravstvenih domovih. Tisti zdravstveni domovi, ki so poslovali negativno, so v prvih devetih mesecih ustvarili 2,6 milijona evrov. To je za 422,1 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in za 654,2 odstotka več v primerjavi s povprečjem preteklega leta.

Tisti, ki so poslovali pozitivno, pa so ustvarili 2,8 milijona evrov presežka. To je glede na isto obdobje preteklega leta za 60,1 odstotka manj, glede na povprečje preteklega leta za 63 odstotkov manj in za 145,2 odstotka več glede na načrtovano višino za to obdobje.

V tem obdobju se je tudi povečal znesek neporavnanih obveznosti javnih zdravstvenih zavodov, še posebej tistih z zapadlostjo nad 120 dni, kar kaže na njihov slab likvidnostni položaj. Vsi javni zdravstveni zavodi so imeli konec septembra 160,5 milijona evrov neporavnanih obveznosti, kar je za skoraj 47 milijonov evrov ali 41,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Neporavnane obveznosti do 30 dni po zapadlosti so se v primerjavi s koncem septembra lani zvišale za 12,6 milijona evrov oz. za 50,1 odstotka, neporavnane obveznosti z zapadlostjo od 30 do 60 dni so se zvišale za 5,5 milijona evrov ali 25,8 odstotka, tiste z zapadlostjo od 60 do 120 dni za 11,3 milijona ali 31,4 odstotka, neporavnane obveznosti z zapadlostjo nad 120 dni pa za 17,6 milijona evrov ali 56,6 odstotka.

O poslovanju nekaterih bolnišnic v prvih devetih mesecih je danes poročal tudi Dnevnik.