Zakon o ukrepih v javnem sektorju na odboru DZ, v delu koalicije še pričakujejo pojasnila

Odbor za notranjo politiko bo danes obravnaval zakon, ki predvideva podaljšanje varčevalnih ukrepov v javnem sektorju v leto 2017. Zakon s sindikati ni usklajen, kar lahko zlasti poslance koalicije potisne v zagato pri odločanju. V koalicijskih DeSUS in SD zato pričakujejo, da se bo koalicija danes o tem pogovorila.

Vlada se je namreč zavezala, da bo poslance obvestila, da pogoji za nadaljnjo obravnavo zakona niso izpolnjeni, če s sindikati javnega sektorja ne bodo dosegli dogovora. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po neuspešno končanih pogajanjih napovedal, da bo vlada ravnala v skladu z dano zavezo, poslanci pa se bodo odločili, kaj s tem storiti.

V koalicijskih DeSUS in SD pričakujejo, da bodo o pogajanjih in sprejemanju zakona razpravljali oz. prejeli ustrezne informacije na predvidenem koalicijskem srečanju pred današnjo sejo vlade.

Po predlogu zakona tudi v prihodnjem letu zaposlenim v javnem sektorju ne bi pripadel del plače za redno delovno uspešnost, ostale bi omejitve pri delovni uspešnosti iz povečanega obsega dela.

Tudi v letu 2017 ne bi bilo uskladitve plač. Izplačilo napredovanj bi zamaknili v december. Nekoliko višji kot letos bi bil le regres. Tisti javni uslužbenci, ki še nimajo regresa v višini minimalne plače, bi namreč dobili 25 evrov več. Poleg tega bi podaljšali določene ukrepe, ki so bili z zakonom za uravnoteženje javnih financ uvedeni v letu 2012.

Sprostitev vseh sedaj veljavnih varčevalnih ukrepov na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju bi po vladnih izračunih v prihodnjem letu pomenila dodatnih 215 milijonov evrov, od tega približno 54 milijonov evrov zaradi polnega vplačevanja premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. A ker je to predmet kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, naj bi to uredili tam.

Preostali del ukrepov podaljšuje zakon, ki bo danes pred člani odbora. Ta sicer pri regresu predvideva 1,8 milijona evrov višje odhodke, a kot so ves čas pogajanj poudarjali na vladni strani, že letos realizirana sprostitev znižane plane lestvice in napredovanja pomenijo 110 milijonov evrov dodatnih sredstev v prihodnjem letu. Dodatno povečanje plačne mase pa bi bilo javno-finančno nevzdržno.

V sindikatih javnega sektorja opozarjajo, da bi sprejetje zakona razumeli kot enostransko dejanje. Napovedali so, da bodo na vsako potezo v smeri enostanskih ukrepov - tako v primeru morebitnih enostranskih sprememb plačnega sistema, kot drugih posegov v pravice zaposlenih - odgovorili z zaostrovanjem. Po propadlih pogajanjih so že začeli s preimenovanji sindikalnih organov v stavkovne odbore.