V Bruslju vrh EU in njenih šestih vzhodnih partneric

V Bruslju bo danes vrh EU in njenih šestih vzhodnih sosed - Ukrajine, Gruzije, Armenije, Azerbajdžana, Belorusije in Moldavije. Eno ključnih odprtih vprašanj od vzpostavitve partnerstva leta 2009 je evropska perspektiva vzhodnih partneric, ki bo po pričakovanjih tudi tokrat v središču pozornosti pri sprejemanju skupne izjave.

Srečanje poteka v senci vojne na vzhodu Ukrajine, a v EU poudarjajo, da vrh vzhodnega partnerstva ni prostor za reševanje konfliktov v soseščini. V skupni izjavi naj bi sicer bila referenca na krize v regiji.

Voditelji bodo pregledali izvajanje načrta 20 konkretnih pobud do leta 2020 s ciljem krepitve gospodarstva, upravljanja, družbe in povezanosti, ki naj bi prinesle konkretne koristi državljanom.

Sprva je kazalo, da na vrhu ne bo ne nemške kanclerke Angele Merkel in ne francoskega predsednika Emmanuela Macrona, vendar je nemška voditeljica tik pred zdajci le potrdila udeležbo.

Odmeva tudi neudeležba beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki je bil tokrat prvič povabljen na vrh, vendar je vabilo zavrnil. Belorusijo bo zastopal zunanji minister Vladimir Makej.

Ob robu vrha je predviden podpis partnerskega sporazuma z Armenijo, ki bo, kot kaže, eden glavnih konkretnih rezultatov. Predvideno je tudi parafiranje sporazumov o sodelovanju v letalstvu z Armenijo in Azerbajdžanom.

Namen partnerstva, ustanovljenega kmalu po vojni v Gruziji, je okrepiti stabilnost v regiji ter politične in gospodarske odnose EU z vzhodnimi sosedami, ne da bi s tem preveč ujezili sosedo Rusijo, ki ne želi izgubiti vpliva v regiji.

Slovenski premier Miro Cerar bo imel ob robu vrha vljudnostno dvostransko srečanje z moldavskim premierjem Pavlom Filipom. Pogovori s predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem niso predvideni.