Odbor za obrambo danes o grožnjah in ruskem hibridnem vojskovanju

Odbor DZ za obrambo je danes na zaprti seji obravnaval tajno zaupno poročilo ministrstva za obrambo glede morebitne ogroženosti Slovenije s strani ruskega hibridnega vojskovanja. Slovenija je tarča predvsem na področju kibernetike, propagande in ekonomskih dejavnostih, je v izjavi za medije po seji dejal predsednik odbora Žan Mahnič.

Na današnji seji je, kot so sporočili iz poslanske skupine SDS, šlo za nadaljevanje spomladanske seje, na kateri je bil sprejet sklep, s katerim so vladi naložili pripravo ocene ogroženosti RS tako s strani konvencionalnega kot tudi nekonvencionalnega vojskovanja. Vlada je to oceno pripravila, zato se je odbor danes lahko seznanil z grožnjami, s katerimi se srečuje Slovenija.

"Opazno je povečanje hibridnega vojskovanja in groženj iz Rusije, predvsem po tistem, ko si je ta prisvojila Krim in zahodni del ukrajinskega ozemlja. Slovenija je tarča predvsem na področju kibernetike, propagande, ekonomskih dejavnosti. Ni pa tarča celovitega pristopa ruskega hibridnega vojskovanja, pač pa je zaznati samo posamezne elemente," je dejal Mahnič.

Ob tem je še ocenil, da je med šestimi sklepi, ki jih je odbor sprejel, najpomembnejši tisti, s katerim vladi predlaga, da spremlja in se z ustreznimi obrambnimi ukrepi odziva na hibridne grožnje zoper Slovenijo.

Iz ocene ogroženosti je razvidno, da slovenski obrambno-varnostni sistem zaznava tveganja za grožnje nacionalni varnosti, ki bi lahko v bližnji prihodnosti zelo negativno vplivale na varnost Slovenije kot samostojne države v okviru Evropske unije, so zapisali v enem od sklepov odbora.

Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska in pristojne službe ugotavljajo, da Slovenija zaradi geografske lege predstavlja tamponsko cono v območju EU, ki blaži in umirja negativne vplive iz manj stabilnih regij. Zato je odbor sprejel sklep, s katerim predlaga vladi, da upošteva in sledi ocenam in priporočilom ministrstva glede možnih oblik ogrožanja naše varnosti kot tudi problemov, ki se kažejo in bodo tudi v prihodnje še naprej varnostni izzivi in breme celotne EU.

Ti izzivi so predvsem ilegalne (nezakonite) migracije, ekonomski migranti, migracije prebivalstva z vojaških območij (Sirija, Irak, Libija) in z območij, kjer so velike naravne nesreče (dolgotrajne suše v Afriki).

Odbor ugotavlja, da v tem trenutku ne obstaja oblika ogroženosti, usmerjena proti Sloveniji. A hkrati opozarja na podlagi izkušenj drugih evropskih držav, da se lahko tudi to v relativno kratkem času spremeni. Zato odbor priporoča vladi, da s pristojnimi resorji še naprej pozorno spremlja politične krize in oborožene konflikte v Severni Afriki, Bližnjem Vzhodu in Vzhodni ter Južni Evropi, ki povzročajo destabilizacijo, ter hkrati vzpostavlja sodoben in učinkovit obrambni sistem, ki bo zagotavljal varnost države in vseh njenih prebivalcev tudi v prihodnje.