Bo Hrvaška prevzela evro v letu 2020?

Hrvaška vlada in centralna banka (HNB) sta danes v Zagrebu na konferenci z naslovom Strategija uvajanja evra na Hrvaškem začeli razpravo o pridružitvi države območju evra. Hrvaški premier Andrej Plenković pričakuje, da bo Hrvaška del okvira mehanizma deviznih tečajev (ERM II) v letu 2020, celotni proces pa naj bi sklenila čez približno osem let.

Predsednik hrvaške vlade Plenković je ob odprtju konference povedal, da je uvajanja evra strateški hrvaški cilj, tako kot je to tudi pridružitev schengenskemu območju. Ni želel ugibati o tem, kdaj bo Hrvaška opustila kuno in prevzela evro, a je izrazil pričakovanje, da bo v prvi polovici leta 2020, ko bo predsedovala z EU, naredila prvi pomemben korak in prevzela ERM II. Ocenil je, da bosta za celotni postopek uvajanja evra zadostovala dva štiriletna mandata hrvaške vlade in parlamenta.

Plenković je po svojem uvodnem nagovoru stopil tudi pred novinarje, ki jih je med drugim zanimalo, ali pričakuje, da bo kakšna izmed držav članic EU lahko preprečila vstop Hrvaške v območje evra. Ocenil je, da "v tem trenutku ni realno pričakovati kaj takega" ter je dodal, da gre za "natančen proces", ki temelji na izpolnjevanju gospodarskih in finančnih pogojev. Povedal je, da Hrvaška ve, kako bo pridobila članice EU na svojo stran, ko bo prišlo do politične odločitve o njenem vstopu v območje skupne evropske valute.

Izpostavil je, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pred kratkim izjavil, da je treba podpreti Hrvaško pri vstopu v območji evra in schengna ter da so Hrvaško pozvali na decembrsko srečanje predstavnikov držav članic evroobmočja.

Hrvaškim državljanom je poslal sporočilo, da je treba "odstraniti mit" o tem, kako bo evro pomenil "uvajanje evropskih cen in zadrževanje hrvaških plač". Ne pričakuje bistvenega zvišanja cen po uvajanju evra. Kot je dejal, statistike niso tega kazale niti v drugih državah, ki so se odločile uvesti evro. Med drugim je navedel primer Slovenije in še nekaterih vzhodnoevropskih držav, v katerih so se plače po uvajanju evra krepile hitreje, kot so se na Hrvaškem.

Spomnil je, da je Hrvaška v pristopni pogodbi z Evropsko unijo sprejela tudi uvajanje evra, kar je potrdila tudi večina hrvaških državljanov, ki so se udeležili referenduma o vstopu države v EU leta 2012.

Guverner HNB Boris Vujčić je predstavil strategijo za uvajanje evra ter pojasnil, da bo imela Hrvaška več koristi od uvajanja skupne evropske valute kot stroškov. Med drugim je kot pozitivne posledice omenil odpravo valutnih tveganj v gospodarstvu, nižje obresti pri posojilih in spodbujanje tujih vlaganj, kot negativno pa izgubo samostojne monetarne politike. Napovedal je, da bodo v prihodnjem obdobju organizirali več omizij, na katere bodo pozvali strokovnjake iz drugih novejših držav članic EU, ki so uvedle evro, kot je Slovenija.

Hrvaški minister za finance Zdravko Marić je ocenil, da Hrvaška že izpolnjuje večino ključnih maastrichtskih kriterijev za uvajanje evra, kot so stabilnost cen in tečaja, konvergenca dolgoročnih obrestnih mer in stabilnost javnih financ, ki jo ocenjujejo skozi proračunski primanjkljaj in javni dolg. Potrdil je, da je Hrvaška še zmeraj v postopku zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.

Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je izpostavila, da bo treba pred uvajanjem evra in tudi potem predvsem izvajati nujno potrebne strukturne reforme za krepitev hrvaškega gospodarstva.

Hrvaška je kuno kot svojo nacionalno valuto uvedla maja 1994, ko so z njo nadomestili dotedanji hrvaški dinar.