Lisec: Če bo vlada nadaljevala s kršitvami, bomo v SDS resno razmislili o ustavni obtožbi

V SDS so po besedah poslanca Tomaža Lisca zaskrbljeni nad tem, da se ravno v tem mandatu, ko se največ govori o pravni državi, najbolj sistematično kršijo ustavne odločbe. V SDS bodo na to opozorili na interpelaciji zoper vlado in če bo slednja s takšnim delovanjem nadaljevala, bodo resno razmislili o ustavni obtožbi zoper premierja Mira Cerarja.

Lisec je na današnji seji DZ, na kateri zaradi nespoštovanja ustavne odločbe obravnavajo interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič, ocenil, da je za protiustavno delovanje vlade še bolj odgovoren premier, zato je "na dobri poti k ustavni obtožbi".

V izjavi za STA ob robu seje je Lisec spomnil, da v poslanski skupini SDS tedensko spremljajo delovanje premierja in ministrov.

Za zdaj so se odločili za vložitev interpelacije zoper vlado, na kateri bodo izpostavili tudi take kršitve, je povedal in dodal, da pričakujejo odgovore ministrske ekipe. Če se bo slednja "pišmeuhovsko odzvala", pa bodo po njegovih besedah "zelo verjetno zelo resno razmislili o vložitvi ustavne obtožbe". Interpelacijo o delu vlade bo DZ obravnaval na redni seji, ki se bo začela 14. novembra.

Predsednika vlade ali ministre lahko DZ pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Naj DZ to stori, mu lahko predlaga najmanj deset poslancev, DZ pa tak sklep sprejme z večino navzočih poslancev, so za STA pojasnili v službi za odnose z javnostmi DZ. DZ o tem odloči najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, pa se šteje, da je predlog zavrnjen.

Na zahtevo DZ poda mnenje o predlogu obtožbe premierja predsednik republike, o predlogu obtožbe ministra pa premier.

Ustavno sodišče ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije, določa ustava v 109. členu.

Poslanska skupina SDS je v preteklosti že večkrat napovedala možnost ustavne obtožbe. Tako tudi konec aprila 2014 zoper tedanjo premierko Alenko Bratušek, ki so ji očitali predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev. Bratuškova je le nekaj dni zatem odstopila s funkcije.