V 2018 za zdravstvo predvidenih 167 milijonov evrov, v 2019 pa 158,2 milijona

Parlamentarni odbor za zdravstvo se je na današnji seji kot zainteresirano delovno telo seznanil s predlogom sprememb proračuna za leto 2018 in predlogom proračuna za leto 2019. Za zdravstvo je v letu 2018 po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc predlaganih 167 milijonov evrov, v letu 2019 pa 158,2 milijona evrov.

Ministrica je na seji odbora pojasnila, da se po proračunskem predlogu zdaj predvidena sredstva za zdravstvo za leto 2018 v višini 99 milijonov evrov povečujejo za 67,1 milijona evrov oz. za 67 odstotkov. "Prav tako lahko z veseljem povemo, da se integralna sredstva v višini 133 milijonov evrov povečujejo kar za 73 odstotkov," je poudarila.

Ob tem je Kolar Celarčeva spomnila, da je ministrstvo oz. vlada v letošnjem letu že zagotovila dodatnih 23 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob in pa 18 milijonov evrov za t. i. enoletni projekt skrajševanja čakalnih dob z načinom variabilnega nagrajevanja vseh zdravstvenih delavcev, ki bodo prispevali k boljši kakovosti storitev in krajšim čakalnim dobam.

Predloga proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti po besedah ministrice tudi pomembno krepita področje javnega zdravja. Zanj je v letu 2018 predvidenih 31,8 milijona evrov integralnih in evropskih sredstev, v letu 2019 pa 33 milijonov evrov. Za investicijska vlaganja v letu 2018 je načrtovanih 68 milijonov evrov.

Predsednik odbora DZ za zdravstvo Tomaž Gantar (DeSUS) je izrekel podporo predlogu sprememb proračuna za leto 2018 in predlogu proračuna za leto 2019. Zdravstvo namreč po njegovih besedah nujno rabi dodatna sredstva. Ocenil je, da sta proračunska predloga "korak naprej", ki bo javnemu zdravstvenemu sistemu pomagal prebroditi najhujšo krizo.

Za razliko od Gantarja je bil Miha Kordiš (Levica) kritičen do proračunskih dokumentov. Tudi v primeru zdravstva se po njegovih besedah potrjuje, da je proračun na prihodkovni strani socialno nepravičen, na odhodkovni strani pa nesolidaren. Dodal je, da predvideni zdravstveni proračun ne ustreza pričakovanjem ljudi oz. bolnikov.

Predlagana proračunska sredstva po mnenju Marijana Pojbiča (SDS) ne bodo rešila problema dolgih čakalnih dob. Opozoril je, da brez izboljšanja upravljanja zdravstvenega sistema tudi povečanje sredstev ne bo rešilo nakopičenih problemov. Vlado in koalicijo je pozval, naj kdaj vendarle upoštevata dobre predloge iz opozicijskih vrst.

Sicer je odbor zavrnil tri dopolnila, ki jih je predlagala poslanska skupina Levica. Po enem od njih bi predvidena sredstva za investicijska vlaganja v zdravstvo na sekundarni in terciarni ravni povečali za nekaj manj kot 15,7 milijona evrov. Dodaten denar bi namenili za vlaganja v bolnišnice in oba klinična centra, zlasti v mariborski center.

Jani Möderndorfer (SMC) je dopolnilom Levice očital populizem in nesmiselnost. Po njegovih besedah je nesmiselno predlagati povečanje investicijskih sredstev brez natančne opredelitve, za kaj jih nameniti. S tem se po njegovih besedah le ustvarja vtis, da vlada in ministrstvo slabo načrtujeta proračun in imata pri tem tudi napačne prioritete.