50 let smrti Che Guevare

Na Kubi in v Boliviji se bodo prihodnji teden s številnimi slovesnostmi obeležili 50. obletnico smrti legendarnega revolucionarja Ernesta Guevare, znanega po vzdevku Che.

Na Kubi, kjer šolarji pouk še vedno začnejo z dvignjeno pestjo in pesmijo Pionirji za komunizem, takšni bomo kot Che, bo spominsko slovesnost vodil kubanski predsednik Raul Castro. Potekala bo v mestu Santa Clara v osrednjem delu države, kjer stoji mavzolej revolucionarju, ki so ga 9. oktobra 1967 v Boliviji ubile enote bolivijske vojske, izurjene pod vodstvom ameriške obveščevalne agencije Cia.

Castro bo lahko zelo živo obujal spomine na Cheja, saj sta se skupaj borila v kubanski revoluciji, ki jo je vodil Fidel Castro. Z revolucijo so leta 1959 strmoglavili tedanjega kubanskega voditelja Fulgencia Batisto.

V Boliviji bo na spominski slovesnosti ob obletnici Chejeve smrti tokrat prvič sodelovala vojska.

"Želimo, da bi bil to trenutek enotnosti za bolivijsko ljudstvo," je pojasnil predstavnik bolivijske vlade Alfredo Rada. Ob tem je poudaril, da so okoliščine drugačne kot leta 1967, ko je protikomunistični bolivijski predsednik Rene Barrientos izdal ukaz za usmrtitev ranjenega vodje gverilcev Cheja. Sedanji bolivijski predsednik Evo Morales velja za gorečega Chejevega oboževalca.

Slovesnosti v Boliviji se bodo udeležili tudi štirje Chejevi otroci.

"Če ne bi leta 1967 umrl v Boliviji, bi bila Latinska Amerika zdaj svobodna, suverena, neodvisna in socialistična, tako kot je želel," je v Argentini dejal revolucionarjev brat Juan Martin Guevara.

Z njegovo smrtjo se je rodil mit Cheja kot poosebljenega uporništva. Fidel Castro ga je v govoru pred milijonsko množico ljudi v času tridnevnega žalovanja po smrti označil za "umetnika revolucionarnega boja".

Sčasoma so svet preplavili zanj značilne baretke ter majice in posterji z njegovo podobo. Che je postal pop ikona. "Mislim, da sta podobi Jezusa Kristusa in Cheja najbolj prepoznavni na svetu," je dejal revolucionarjev 74-letni brat Juan Martin.

Ernesto Guevara se je rodil 14. junija 1928 v argentinskem mestu Rosario. V letih 1952 in 1953 je potoval po Latinski Ameriki, pri čemer ga je globoko pretresla neenakost na celini. Njegovo popotovanje so ovekovečili v filmu Motoristov dnevnik iz leta 2004.

Po vsem, kar je videl, se je odločil, da bo z nasiljem spremenil družbeno ureditev v Latinski Ameriki. Njegovo življenje se je drastično spremenilo leta 1955, ko je v Mehiki srečal Fidela Castra in se pridružil njegovemu gverilskemu boju na Kubi. V začetku 60. let prejšnjega stoletja je skupaj s castrom nadzoroval zatiranje kontrarevolucionarjev, nekaj časa pa je bil tudi vodja kubanskega ministrstva za industrijo in centralne banke.

A njegova želja je bila razširiti revolucijo še drugam. Leta 1965 se je od Kube poslovil od Castra in mu v odstopnem pismu zapisal: "Drugi narodi po svetu potrebujejo mojo skromno pomoč".

Najprej je vodil skupino kubanskih revolucionarjev, ki so se v Kongu borili z marksističnimi gverilci, konec leta 1966 pa je odpotoval v Bolivijo. Tam je 11 mesecev vodil manjšo uporniško skupino, a so ga v gorah izsledili, obkolili in ranili pripadniki bolivijske vojske ter agenti Cie. Dan zatem, 9. oktobra 1967, so ga ubili v šoli v kraju La Higuera. Star je bil 39 let. Skupaj z njim je umrla tudi revolucija v Boliviji.

Vojska je njegovo truplo kot trofejo postavila na ogled v mestu Vallegrande. S podobami, ki so v tisku obkrožile svet, se je rodil mit o Cheju kot mučencu.

Tri desetletja kasneje je Fidel Castro dal izkopati posmrtne ostanke svojega soborca iz groba v Boliviji in jih prenesti v mavzolej v Santa Clari.