ZN: Kronično podhranjenih več kot 800 milijonov ljudi

Lani je bilo na svetu kronično podhranjenih 815 milijonov ljudi oziroma 11 odstotkov svetovnega prebivalstva, kar je 38 milijonov več kot leta 2015, so danes v Rimu sporočile agencije Združenih narodov. K večjemu številu podhranjenih so med drugim prispevale podnebne spremembe in konflikti, kaže poročilo, ki so ga pripravile.

"Povečanje za 38 milijonov je predvsem posledica širjenja nasilnih konfliktov in šokov, povezanih s podnebnimi spremembami," piše v letnem poročilu različnih agencij ZN, med katerimi je tudi Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Hude vremenske razmere, "deloma povezane s podnebnimi spremembami", so zmanjšale dostopnost hrane v številnih državah in prispevale k nezanesljivosti preskrbe s hrano, so še zapisali. Med naravnimi katastrofami so izpostavili sušo in poplave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izpostavili pa so tudi povezavo med podnebnimi spremembami in konflikti. "Konflikti, ki so pogosto povezani tudi s podnebnimi spremembami, so eden od ključnih vzrokov za lakoto in številne oblike podhranjenosti," so sporočili.

Ob tem so opozorili, da cilja, da bi do leta 2030 izkoreninili lakoto in podhranjenost, ne bo mogoče izpolniti, če ne bodo vzpostavili miru in stabilnosti na konfliktnih območjih. Tam sicer glede na poročilo živi kar polovica ljudi, ki nimajo dovolj hrane.

V poročilu so agencije ZN zapisale še, da na pomanjkanje hrane vpliva tudi počasnejša gospodarska rast, še navaja AFP.

V Aziji živi 520 milijonov kronično podhranjenih ljudi, v Afriki 243 milijonov, 42 milijonov pa v Latinski Ameriki in Karibih.

Podhranjenost močno vpliva tudi na otroke. Lakota je upočasnila rast več kot 155 milijonov otrok, mlajših od pet let, 52 milijonov pa jih je prelahkih glede na njihovo višino.