Vlada potrdila novo obrambno zakonodajo

Vlada je potrdila predloga zakona o obrambi in zakona o službi v Slovenski vojski. S prenovo obrambne zakonodaje se po več kot 20 letih posodablja obrambni sistem in nadgrajujejo rešitve za razvoj Slovenske vojske. Novi zakon o službi v Slovenski vojski pa medtem celovito ureja vojaško službo za poklicne pripadnike, je vlada navedla na Twitterju.

Z zakonoma in s prenovo ostalih strateških dokumentov po besedah ministrice Andreje Katič vzpostavljajo pogoje za nadaljnjo organizacijo in kadre kot pomemben dejavnik Slovenske vojske.

Predlog zakona o obrambi posodablja opredelitev obrambnega sistema, pri čemer upošteva veljavne strateške dokumente in tudi doseženo stopnjo njegovega razvoja. Obrambni sistem tako sestavlja Slovenska vojska, s čimer se podpira njeno delovanje in zavezniških sil ter načrtuje delovanje v krizi, izrednem ali vojnem stanju, je Katičeva povedala v izjavi za medije po seji vlade.

Sestavni del obrambnega sistema so tudi ukrepi državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in državljanov.

V predlogu zakona je posodobljena terminologija. Med drugim opredeljuje pojem krize kot pravne kategorije in obrambno načrtovanje. Prav tako so opredeljeni vsebina ukrepov kriznega odzivanja ter naloge obveščevalno-varnostne službe ministrstva na obveščevalnem, protiobveščevalnem in varnostnem področju.

Natančneje so določene tudi naloge Slovenske vojske, zlasti sodelovanje Slovenske vojske s policijo in drugimi državnimi organi ter z nevladnimi organizacijami. Posebno pozornost pa so namenili in s pristojnimi institucijami uskladili določbe o posebnih pooblastilih vojske, je povedala Katičeva.

V predlogu zakona so spremenjene določbe, ki urejajo organiziranost vojske, določene so struktura vojske glede na namen sil, sposobnost premeščanja in stopnja pripravljenosti.

Hkrati predlog določa, da so pogodbeni pripadniki, kadar so vpoklicani, izenačeni s pripadniki stalne sestave. Dopolnjene pa so tudi določbe o pooblastilih vojaških oseb, kadar so na mednarodnih operacijah in misijah. Pri tem vlada lahko omeji uporabo orožja oz. sile in izvajanje nekaterih nalog na misijah. Sicer pa je v predlogu opredeljen tudi postopek odločanja o sodelovanju Slovenske vojske na novih misijah.

Institut odsluženega vojaškega roka kot eden izmed pogojev za zaposlitev je odpravljen. Na novo pa je v njem opredeljeno civilno vojaško sodelovanje.

Delovnopravne zadeve so po novem del predloga zakona o službi v Slovenski vojski, medtem ko v predlogu zakona o obrambi ostajajo le še nekatere določbe, ki so vezane na vse delavce na obrambnem področju.

Zakonodaja med drugim prinaša dopolnjen sistem pravic za vojake po 45. letu starosti. Tako ohranja sistem pogodb za določen čas, po omenjeni starosti pa ima vojak pravico do zaposlitve v državni upravi ali pa do došolanja za civilni poklic oziroma do odpravnine. Poleg tega ima vojak že med zaposlitvijo možnost napredovanja v podčastnika, to pa pomeni, da dobi tudi zaposlitev za nedoločen čas. Glede na zadnji kompromis v vladi je predvidena tudi dodelitev nagrade ob sklenitvi delovnega razmerja za pet oz. deset let.

Koalicijski partnerji so sicer po več mesecih usklajevanj ravno danes dosegli kompromis glede zakonodaje. Sprva je bil namreč predviden dodatek k plačam vojakov za dva plačna razreda, danes pa so ga nadomestili z nagrado ob sklenitvi delovnega razmerja, ki bo ustrezala temu znesku.

Katičeva je ob tem poudarila pomen hkratne priprave in obravnave obeh predlogov zakonov. Eden brez drugega namreč ne moreta biti sprejeta, saj sta med seboj soodvisna, je še povedala.