Agrokor se sooča s pravdami in izvršbami, revizije še ni

Hrvaški koncern Agrokor se sooča z več pravdnimi postopki in izvršbami ter tudi arbitražnimi postopki v Londonu, kaže zadnje poročilo izredne uprave. Maloprodajne družbe so imele v prvem polletju 7,3 milijarde kun prihodka in 234 milijonov kun bruto izgube iz poslovanja. Primerjave za lani še ni, ker revizija lanskega poslovanja še ni končana.

Kot je izredni pooblaščenec hrvaške vlade v Agrokorju Ante Ramljak zapisal v danes objavljenem poročilu za obdobje od 11. julija do 10. avgusta, je bilo v preteklem obdobju začetih več sodnih postopkov in postopkov izvršbe proti Agrokorju in povezanim podjetjem.

Med njimi je, izpostavlja Ramljak, postopek izvršbe, ki ga je ruska banka Sberbank sprožila v Sloveniji v zvezi z Agrokorjevim deležem v Mercatorju in deležu družbe Jamnica v družbi Jamnica Mineralna voda. Potem ko je bil postopek imenovanja izredne uprave v Agrokorju v Sloveniji priznan kot tuji postopek zaradi insolventnosti, je Ramljak predlagal prekinitev izvršb, a sodišče o tem še ni odločilo. Sberbank je tudi zahteval, da se z začasno odredbo prepove odtujitev in obremenitev teh deležev.

Prav tako še ni znana odločitev sodišča glede pritožb, ki so jih na sklep o priznanju postopka izredne uprave v Agrokorju v Sloveniji vložile Republika Slovenije ter dve pravni osebi iz sistema Sberbank.

Sberbank je poleg tega začela več postopkov izvršbe v Srbiji proti Jamnici zaradi njenega lastništva v družbi MG Mivela in proti Konzumu zaradi lastništva družbe Idea. Ramljak je ob teh postopkih vložil zahtevo za priznanje postopka nad Agrokorjem tudi v Srbiji. Za priznanje postopka si Ramljak zavzema tudi v Veliki Britaniji.

Ostali postopki se nanašajo na finančne obveznosti do drugih upnikov, ki izvirajo iz menic ali dogovorov o posojilih. Med njimi so postopki na sodiščih v Črni gori ter trije postopki arbitraže v Londonu. Kot piše Ramljak, je zaprosil za pravno mnenje za vsakega od postopkov in je v stiku z upniki.

Poročilo vsebuje tudi nerevidirane podatke o poslovanju Agrokorjevih družb v prvem polletju letos. Družbe maloprodaje in veleprodaje (Konzum, Tisak, Konzum BiH, Velpro centar in Velpro BiH) so ustvarile 7,3 milijarde kun (986 milijonov evrov) prihodka in 234 milijonov kun izgube pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA).

Poslovanje maloprodajnih družb je sezonskega značaja, dobičkonosnost v prvih dveh četrtletjih leta je nižja, družbe najbolje rezultate dosegajo med poletno turistično sezono, pravi Ramljak in dodaja, da je imelo področje maloprodaje in veleprodaje pred imenovanjem izredne uprave velike težave z likvidnostjo, zaradi česar družbe niso poravnavale obveznosti in imele težave pri nabavi blaga in najemanju storitev. Posledica so bile nizke ravni zalog, negativno dojemanje družb na trgu in znaten padec števila kupcev. Po imenovanju izredne uprave se je stanje stabiliziralo, število kupcev in povprečna vrednost košarice pa se bližajo ravnem iz prejšnjih let.

Najpomembnejša trgovska družba Konzum je imela 4,2 milijarde kun prihodka in 75 milijonov kun negativnega EBITDA.

Živilska podjetja (Jamnica, Roto dinamic, Sarajevski kiseljak, Ledo, Frikom, Ledo Čitluk, Zvijezda, Dijamant in PIK Vrbovec) so imela nekaj manj kot štiri milijarde kun prihodka in 521 milijonov kun EBITDA. Kmetijska podjetja (Belje, PIK Vinkovci, Vipuk in Agrokor Trgovina) pa so ustvarila 1,35 milijarde kun prihodka in 141 milijonov kun EBITDA.

Ramljak navaja, da bo povzetek revidiranih podatkov za leto 2016 vključen v enega od naslednjih poročil, ko bodo dostopni. Nerevidirani podatki za leto 2016 namreč niso zanesljivi, je znova poudaril Ramljak.

Izredni upravitelj Agrokorja se je po pisanju hrvaškega časnika Jutarnji list z začetka tedna nedavno sestal z najbogatejšim Madžarom Sandorjem Csanyijem, ki je med drugim največji lastnik banke OTP in naj bi bil v zelo dobrih odnosih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Prodaja delov Agrokorjevega koncerna sicer ni mogoča pred oblikovanjem stalnega upniškega odbora, bi pa lahko Csanyi Ramljaku predstavil svoje načrte in morebiten interes za Agrokorjeve družbe. Kot je pisal časnik, Csanyi ni skrival velike interesa za nakup družbe Belje, zanimala pa naj bi ga tudi vila v Medveji in poliklinika Aviva.