Američani 8. novembra na najbolj nenavadnih volitvah v svoji zgodovini

V torek, 8. novembra, se bo končala več kot leto dni trajajoča volilna kampanja v ZDA in velika večina volivcev si bo oddahnila, čeprav razburjenj morda še ne bo konec. Predsedniški kandidat republikancev Donald Trump namreč namiguje, da ne bo zlahka priznal morebitnega poraza proti demokratki Hillary Clinton.

Trump je ta teden med zadnjim od treh televizijskih soočenj s Clintonovo v Las Vegasu dejal, da volilnega izida morda ne bo priznal. Naslednji dan je sicer pojasnil, da ga bo, ampak samo, če bo zmagal.

To je bila le zadnja v neskončno dolgi vrsti bombastičnih izjav, ki bi vsakega tradicionalnega predsedniškega kandidata pokopala. Glede na ankete bo, kot kaže, takšna usoda doletela tudi Trumpa, zato se pojavljajo vprašanja, ali je s kandidaturo sploh mislil resno.

Boj za osvojitev republikanske nominacije je začel s trditvijo, da so nezakoniti priseljenci iz Mehike posiljevalci in zločinci, kar je spravilo v obup republikanske stratege, ki si že vse od predsednika Georga Busha mlajšega dalje prizadevajo pridobiti na svojo stran vse pomembnejše latinsko-ameriško volilno telo. Brez njega namreč republikancem po vseh izračunih ne bo več uspelo priti v Belo hišo.

Z žaljenjem priseljencev, muslimanov, žensk ter poklicnih politikov je Trump zadel v polno pri republikanskih volivcih, ki so ga navdušeno ponesli do strankarske nominacije.

Politični strategi so predvidevali, demokrati pa so se bali, da bo med splošno kampanjo proti Clintonovi spremenil pristop.

A se to ni zgodilo, Trump je ostal Trump, kar je pokazal na televizijskih soočenjih. Septembra je na dan prišel še video posnetek, v katerem se hvali s spolnimi napadi na ženske, nakar so se začele javljati domnevne žrtve. Demokrati so si oddahnili, republikanska stranka pa je padla v največjo krizo od ustanovitve.

Trump namreč v celotnih ZDA navdušuje le okrog 30 odstotkov prebivalstva, kar pomeni, da se vodstvo stranke zdaj boji izgube večine v senatu in predstavniškem domu.

Ankete kažejo, da bo Trump najverjetneje osvojil celo manj zveznih držav, kot jih je leta 2012 Mitt Romney. Države, kot so Utah, Arizona, Georgia, so bile doslej trdno v republikanskem taboru, po novem pa ankete kažejo na tesne izide.

Predsedniški kandidat mora za zmago osvojiti najmanj 270 od skupaj 538 elektorskih glasov, ki jih zbira z zmagami v posameznih državah. Število elektorjev posamezne države je odvisno od števila prebivalcev.

Clintonova ima glede na ankete že v žepu zanesljivih 260 elektorskih glasov. Demokratka mora tako seštevku dodati le še deset elektorskih glasov iz Minnesote in Trumpu ne bodo pomagale niti morebitne zmage na Floridi, v Ohiu in Nevadi.

Kot vse kaže, bodo ZDA januarja 2017 dobile prvo predsednico v svoji zgodovini, nekdanjo prvo damo, senatorko in državno sekretarko Hillary Clinton.

Tokratne volitve so tudi slovensko obarvane zaradi soproge republikanskega kandidata Melanie Knauss, kar pa je le zanimivost. Trumpova soproga se je skozi kampanjo večinoma izogibala pogovorom z ameriškimi mediji, slovenske pa je povsem ignorirala. Slovenija je v kontekstu volitev v ZDA omenjena kot zanimivo okolje, iz katerega je prišla Trumpova tretja žena s prisrčnim naglasom, uglajenim nastopom in lepoto.

Na splošnih volitvah bodo Američani poleg novega predsednika ZDA volili tudi vseh 435 članov predstavniškega doma in tretjino članov senata.

V predstavniškem domu zveznega kongresa je republikanska večina najbrž prevelika za spremembo oblasti. Republikanci imajo 247 sedežev, demokrati 188. Trenutne projekcije kažejo na morebitno zamenjavo 15 sedežev.

Drugače pa je v tekmi za večino v senatu, ki potrjuje mednarodne pogodbe ter kandidate za vladne in sodne položaje. Tu bo demokratska večina skoraj nujna, če bo Clintonova želela imenovati ustreznega kandidata na vrhovno sodišče.

Republikanci imajo zdaj v senatu 54 sedežev, demokrati 44, dva pa sta formalno neodvisna, čeprav je eden od teh dveh, Bernard Sanders, tekmoval za predsedniško nominacijo demokratske stranke. Oba glasujeta z demokrati, ki morajo za čisti prevzem večine republikancem ukrasti pet sedežev.

Projekcije trenutno kažejo na povolilno razdelitev sedežev 50 proti 50, pri čemer bi odločilni glas večine prispeval podpredsednik ZDA. Če zmaga Clintonova, bo to Tim Kaine, če zmaga Trump, bo Mike Pence.

Poleg številnih lokalnih volitev za župane ali državne kongrese bodo potekale tudi volitve za guvernerje 12 od skupaj 50 zveznih držav. Republikanci imajo trenutno 31 guvernerskih položajev, eden je neodvisen, demokrati pa jih imajo 18.

Volilne projekcije kažejo, da lahko demokrati v najboljšem primeru republikancem odvzamejo en guvernerski položaj. Guvernerski položaji so skupaj z večino v državnih kongresih na zvezni ravni pomembni, ker ima vladajoča stranka v rokah škarje in platno pri risanju zveznih volilnih okrožij.

Potekale bodo tudi volitve v državne kongrese, mestne svete, za župane in številni referendumi. V desetih državah bodo glasovali o popolni ali delni legalizaciji marihuane, v petih državah o povišanju minimalne plače in v štirih o orožju.