Zaspanost za volanom resen problem

Zaspanost za volanom med slovenskimi vozniki je resen problem, ugotavljajo v AMZS. Njihova raziskava je pokazala, da je kar polovica voznikov občasno zaspanih, vsak 12. pa je v zadnjih dveh letih zaspal za volanom. Policija opozarja, da k utrujenosti voznikov pripomore tudi poletna vročina. Edini učinkoviti ukrep za zmanjšanje zaspanosti je spanje.

Zlasti zaskrbljujoče je, da vozniki kljub zaspanosti z vožnjo praviloma nadaljujejo, za ohranjanje budnosti za volanom pa uporabljajo taktike, kot so npr. pogovarjanje s sopotnikom, odpiranje oken ali povečanje glasnosti radia. Takšni in podobni ukrepi imajo le kratkotrajen učinek, zato za zmanjševanje zaspanosti za volanom niso učinkoviti.

Prav zaspanost poleg vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc, uporabe mobilnih telefonov med vožnjo in podobno sodi med dejavnike tveganja za nastanek prometne nesreče.

AMZS ob tem navaja nasvete specialistke družinske medicine in medicine dela prometa in športa Vesne Pekarović Džakulin. Ta svari, da je vožnja posebno tvegana, če je voznik utrujen in je prejšnjo noč spal manj kot šest ur, če se že dlje časa ni dobro naspal, če vozi dlje časa brez krajšega počitka.

Prav tako je tvegano voziti v času, ko običajno spimo ali počivamo, če jemljemo zdravila, ki imajo stranski učinek zaspanosti, če delamo več kot 60 ur tedensko, izmensko ali več služb hkrati. Hkrati pa tveganje povečujejo že tudi manjša količina alkohola ali prepovedanih psihoaktivne snovi ter vožnja po monotonih, ravnih in dolgočasnih cestah.

Pekarović Džakulinova svetuje, da se vozniki zaspanosti ne skušajo upirati. Čim prej naj na varnem mestu ustavijo vozilo, spijejo kavo ali dve, nato pa za 15 do 20 minut zaspijo. Kofein začne delovati čez približno 30 minut in tedaj lahko nadaljujejo z vožnjo.

Odpiranje oken, zniževanje temperature v vozilu, poslušanje radia ali glasbe, petje, kričanje, pretegovanje, ustavljanje, telovadba in sprehajanje ob vozilu imajo le kratkotrajen učinek. "Edini učinkovit ukrep je spanje," poudarja.

V največji nevarnosti za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom so mladi vozniki, moški, delavci z izmenskim delom in poklicni vozniki. V približno polovici prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom so udeleženi vozniki, stari do 25 let, je pokazala raziskava AMZS.

Drugi dejavniki, ki povečujejo tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom, so še vožnja brez sopotnika, neizkušenost voznikov, vožnja po obroku, vožnja po avtocestah in na dolgih razdaljah.

Prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom so najpogostejše med drugo in šesto uro ter med 14. in 16. uro. Nočna vožnja sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za petkrat do šestkrat. Ob teh urah so naši možgani manj budni in bolj pripravljeni na spanje, še opozarja.

Vozniki naj bodo po nasvetu Pekarović Džakulinove posebej pozorni na znake zaspanosti, kot so težave z vidom, pogosto mežikanje, vse počasnejše in težke veke, težave s koncentracijo na cesto, otopelost, odsotnost, bolečine v mišicah, potreba po gibanju, občutek hladu, zehanje, občutek nemira, razdraženosti, vzdraženost in agresivnost.

V AMZS pa dodajajo, da v njihovem centru varne vožnje na Vranskem posebej pripravljajo tudi več različnih tečajev vožnje ponoči.

Policija medtem opozarja, da je utrujenost voznikov pogosto tudi posledica poletne vročine. Zato voznikom svetujejo, naj si med med daljšo vožnjo večkrat vzamejo čas za odmor. Klimatska naprava mora biti nastavljena pravilno, saj notranja temperatura ne sme preveč odstopati od dejanske. Oblačila naj bodo lahka in zračna, obutev pa naj ne bodo natikači ali sandali z visoko peto, je navedeno na spletni strani policije.