Obeta se posojilni sklad za investicije v turizmu v višini 150 milijonov

Osnutek strategije rasti slovenskega turizma za obdobje 2017-2021 je pripravljen. Sledi medresorsko usklajevanje, septembra pa postopek sprejema na vladi, so za STA pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Med pomembnejšimi področji so investicije; obeta se vzpostavitev posojilnega sklada za investicije v turizem v višini okoli 150 milijonov evrov.

"Ob pripravi strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 ter ob analizi resničnega stanja smo prišli do ugotovitev, da turizem ni v najbolj optimalnem stanju," so za STA pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. "Rezultati so na srečo še vedno dobri, a v resnici se soočamo s številnimi izzivi," so dodali.

Infrastruktura je tako zastarela, nove investicije so redke, obstoječi produkti imajo nizek potencial dodane vrednosti. "Nova strategija zastavlja več ukrepov na področju investicijske politike, od prestrukturiranja podjetij v državni lasti do vzpostavitve spodbujevalnih shem za podjetja - vzpostavitev posojilnega sklada za investicije v turizem v višini okoli 150 milijonov evrov," so zapisali.

Nov element je tudi oblikovanje makroregij - predvidene so Alpska, Mediteranska, Termalna Panonska ter Ljubljana in Osrednja Slovenija. "Z oblikovanjem modela štirih makroregij, ki temeljijo na skupnih produktih, izhajamo iz turista in mu ponujamo odgovor na osnovni vprašanji: kam iti in kaj tam početi?" so povedali na ministrstvu.

Oblikovane makroregije predstavljajo predvsem osnovo za učinkovito trženje, vsi deležniki slovenskega turizma pa so predlagan model zelo dobro sprejeli. Na ministrstvu tako menijo, da bo z uveljavitvijo štirih makroregij - namesto 14 regionalnih destinacijskih organizacij, ki so temeljile na statističnih regijah - narejen velik preskok naprej, tako pri razvoju kot trženju slovenskega turizma.

Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da sta povezovanje in sodelovanje nujen predpogoj razvoja turizma. "Z različnimi ukrepi, tudi z razpisom za razvoj in promocijo vodilnih turističnih destinacij, ki ga pripravljamo in bo objavljen v jeseni, ga spodbujamo - tako znotraj kot zunaj makroregij," so dodali.

Strategija bo velik poudarek dala tudi kadrom. Na ministrstvu priznavajo, da gre za področje, ki se ga je dolgo zanemarjalo, tudi v državnih podjetjih. "Zavedamo se, da sta motiviranost in srčnost zaposlenih v turizmu zelo pomembna in nikakor samoumevna dejavnika. Potrebne so spremembe, tako pri formalnem izobraževanju kot pri usposabljanju na delovnem mestu kot promociji poklica," so pojasnili.

"Predvsem pa je pomembno, da v Slovenijo pritegnemo več gostov z višjo dodano vrednostjo. Na podlagi tega bomo lahko zaposlenim tudi zagotovili boljše plače," so prepričani.

Med drugim pa nova strategija prinaša še posebno politiko za mala in srednja podjetja v turizmu - ukrepi so usmerjeni v spodbujevalne sheme za ta segment podjetij.

Na gospodarskem ministrstvu ob tem izpostavljajo tudi zadovoljstvo, da se zavedanje o pomenu turizma krepi tudi na drugih resorjih. "Še vedno se soočamo z ovirami, saj številna ministrstva v prvi vrsti zasledujejo svoje primarne cilje, a ocenjujemo, da je zavedanje o pomenu turizma vse boljše," so dodali.

Slovenija je lani zabeležila 4,3 milijona prihodov turistov in 11,2 milijona prenočitev. V prvih petih mesecih letos je število prihodov turistov glede na enako obdobje lani poraslo za 11 odstotkov, prenočitev pa za devet odstotkov. Lani so v celem letu prilivi iz izvoza potovanj znašali 2,35 milijarde evrov, v prvih petih mesecih letos pa 808 milijonov evrov.

Nova strategija naj bi med drugim zagotovila, da se prilivi iz naslova izvoza potovanj dvignejo na od 3,7 milijarde do štiri milijarde evrov letno. Število prihodov turistov naj bi se povečalo na pet milijonov, število njihovih prenočitev pa na 16 milijonov.