V mnogih delih sveta se še vedno spopadajo z absolutno revščino

Vsakoletno zaznamovanje 17. oktobra, mednarodnega dneva boja proti revščini, opozori na problem revščine v svetu in spodbuja ukrepe za njeno zmanjševanje. V mnogih delih sveta, predvsem v manj razvitih, se še vedno spopadajo z absolutno revščino, kar pomeni, da trpijo pomanjkanje dobrin in storitev, ki so nujno potrebne za življenje, npr. hrane.

V svetu trpi zaradi lakote prek 795 milijonov ljudi ali vsak deveti Zemljan

"Boriti se je treba proti vsem oblikam revščine in nepravičnosti v svetu. Zato skupaj s Caritas Europa kličemo EU in vsem državam članicam k povečanju uradne razvojne pomoči," je v izjavi za STA poudaril generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic. Spomnil je, da v svetu zaradi lakote trpi prek 795 milijonov ljudi ali vsak deveti prebivalec, večina jih živi v državah v razvoju.

Vsako leto zaradi podhranjenosti v svetu umre več kot tri milijone otrok, kar je po besedah Jerebica v svetu obilja, kjer je hrane dovolj, le da je nepravično razporejena, škandal: "Lakota in revščina sta tudi med glavnimi vzroki za prisilne migracije in preseljevanje ljudi, kar je lani doseglo rekordnih 65 milijonov ljudi, ki so zapustili svoje domove."

Keber: Revščina je tudi v Sloveniji resen problem

"Nisem krivičen do svoje države, če rečem, da je revščina njen resen problem," pa je sredi septembra v pogovoru za Delo opozoril predsednik Rdečega križa Slovenije Dušan Keber. Pogled na posamezne dohodkovne skupine po njegovih besedah razkriva, da se tudi pri nas povečujejo dohodki najbolj premožnih, dohodki tistih, ki živijo pod pragom revščine, pa so se v zadnjem poročilu znižali za skoraj sto evrov na leto.

V Sloveniji petina upokojencev prejema pokojnino v višini med 400 in 500 evri, dobra polovica pa med 400 in 700 evri, je navedel Keber. Prag tveganja revščine za samsko odraslo osebo je slabih 600 evrov in je skoraj enak neto minimalni plači: "To pomeni, da veliko upokojencev in družin z eno samo majhno plačo živi v globoki revščini, pri čemer niti ne omenjam brezposelnih in drugih, ki živijo zgolj od socialne podpore."

V ekstremni revščini živi skoraj 385 milijonov otrok

Skoraj 385 milijonov otrok v svetu živi v ekstremni revščini, najslabše pa je stanje v podsaharski Afriki in južni Aziji, še posebej v Indiji, je pokazalo v začetku oktobra objavljeno poročilo Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) in Svetovne banke. V letu 2013 je okoli 19,5 odstotka otrok v državah v razvoju živelo v gospodinjstvih, ki so morala v povprečju preživeti z zgolj 1,9 dolarja na človeka dnevno.

"Otroci ne le da imajo več možnosti, da bodo živeli v ekstremni revščini; učinki revščine so najbolj škodljivi, ko gre za otroke," je ob objavi poročila opozoril izvršni direktor Unicefa Anthony Lake. "So na najslabšem med tistimi, ki so na najslabšem - in najmlajši otroci so na najslabšem od vseh, saj pomanjkanje, ki ga trpijo, vpliva na njihov telesni in umski razvoj," je dejal.

Statistični uradi evropskih držav ne merijo absolutne, ampak relativno revščino. Ugotavljajo namreč, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Izhajajo iz predpostavke, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Relativna revščina se izraža s stopnjo tveganja revščine.

V EU je relativno reven vsak šesti prebivalec, resno materialno prikrajšan pa vsak 11. prebivalec

V Sloveniji (14,3 odstotka), Avstriji (13,9 odstotka) in na Madžarskem (14,9 odstotka) je stopnja tveganja revščine primerljiva, razlike v pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti pa so velike. Kot je navedeno na spletni strani Statističnega urada RS (Surs), je v vsaki od teh treh držav pod pragom tveganja revščine živel vsak sedmi prebivalec. V EU je relativno reven vsak šesti prebivalec. Resno materialno prikrajšan je v Sloveniji vsak 17., v EU vsak 11.

Madžarski prag tveganja revščine (2700 evrov oz. 4800 SKM) je bil v letu 2015 med najnižjimi v EU, slovenski (7400 evrov oz. 9100 SKM) se je uvrstil približno na sredino lestvice, avstrijski (14.000 evrov oz. 13.100 SKM) pa je bil med najvišjimi v EU. Prag tveganja revščine, izražen v standardih kupne moči (SKM), upošteva razlike v ravni cen med državami.

V državah z višjimi dohodki in zato tudi z višjim pragom tveganja revščine si tudi relativno revni lahko privoščijo več in živijo bolje kot tisti v državah z nižjim pragom tveganja revščine, kar je razvidno tudi iz podatkov o materialni prikrajšanosti. Stopnja resne materialne prikrajšanosti pove, koliko oseb si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne more privoščiti vsaj štirih elementov od devetih, ki so potrebni za dostojno življenje.

V Sloveniji je resno materialno prikrajšanih 5,8 odstotka ljudi ali vsak 17. prebivalec

Praviloma, le z nekaj izjemami, je ta nižja v državah z višjim pragom tveganja revščine in višja v tistih, kjer je ta prag nižji. V Sloveniji je bilo po podatkih Sursa v letu 2015 resno materialno prikrajšanih 5,8 odstotka prebivalcev (vsak 17.); v Avstriji je bil ta odstotek eden najnižjih v EU (3,6 odstotka ali vsak 28.), na Madžarskem pa eden najvišjih v EU (19,4 odstotka ali vsak peti).

Po podatkih Eurostata za leto 2014 je v državah članicah EU živelo pod pragom tveganja revščine 17,2 odstotka ali približno 86 milijonov ljudi, torej povprečno vsak šesti. Stopnja tveganja revščine (delež relativno revnih) je bila najnižja na Češkem (9,7 odstotka), najvišja pa v Romuniji (25,4 odstotka). Nižji delež relativno revnih, kot ga je imela Slovenija (14,5 odstotka), je imelo osem držav.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini.