Zakonu o odpravi posledic pozebe se obeta močna podpora

Poslanske skupine so soglasno napovedale podporo predlogu zakona o odpravi posledic aprilske pozebe v kmetijstvu, ki ureja postopke ocene škode ter nujne ukrepe za odpravo posledic pozebe. Številni poslanci so sicer opozorili na dolgotrajne postopke in odsotnost sistemskih ukrepov, a se strinjajo, da kmetje pomoč nujno potrebujejo.

"Gre za zakon, pri katerem bi težko kdo glasoval proti," je v imenu poslanske skupine DeSUS dejal Benedikt Kopmajer. Gre namreč za ukrepe, ki so usmerjeni v finančno pomoč najbolj prizadetim gospodarstvom. Ob tem pa je opozoril na potrebo po sistemskih ukrepih: "Spomladanska pozeba ni več redek in izjemen pojav."

Tudi v SD bodo predlog zakona podprli. Njihov poslanec Janko Veber je priznal, da bo zaradi dolgotrajnega procesa ugotavljanja uradne škode na izplačila potrebno počakati, v vmesnem času pa v SD pričakujejo, da bodo škode izplačale vsaj zavarovalnice. Med drugim je Veber opozoril tudi na potrebo po izgradnji sistemov, ki bodo v prihodnje odgovorili na nove podnebne razmere in ublažili drastične izpade, na primer sisteme za oroševanje in namakanje.

Tudi v koalicijski SMC bodo predlog zakona podprli. Bolj kritični pa so bili v opozicijskih poslanskih skupinah, čeprav so se strinjali, da je predlagani zakon prvi korak, ki ga bodo podprli.

"Način in postopki glede sanacije škode po naravnih nesrečah v Sloveniji niso dobri in niso dorečeni," je dejala Iva Dimic v imenu NSi. Stanje namreč rešujemo iz leta v leto brez dolgoročne strategije, je opozorila.

Tudi Tomaž Lisec je v imenu SDS izpostavil problematičnost interventnega zakona, ki ga vlada že drugo leto zapored ponuja "namesto resne priprave sistemskih rešitev". Spomnil je na številne težave, ki so spremljale lanski zakon - med drugim prepozna izplačila, preveč evidenc, vprašanje upravičenosti do pomoči in ocenjevanje škod. Kot "ključni problem" zakona pa je izpostavil časovnico, saj "kdor hitro da, dvakrat da". Kmetje pa lahko tokrat denar pričakujejo "maja 2018, en mesec pred volitvami".

Franc Laj iz skupine nepovezanih poslancev težave med drugim prav tako vidi v časovnici. Vseeno pa v poslanski skupini smatrajo, da je za kmetijstvo izredno pomembno, da se nabor ukrepov iz predloga zakona čim prej aktivira. V Levici bodo zakon prav tako podprli, a je Miha Kordiš opozoril, da nam v Sloveniji manjka politika prilagajanja podnebnim spremembam - tako v kmetijstvu kot na drugih področjih.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša je sicer spomnila, da zakon omogoča odstopanje od roka za vložitev zahteve za odpis ali zmanjšanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Daje tudi podlago za delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Omogočil se bo dokup grozdja z drugih vinorodnih območij ter višji dokup sadja za kmetije, ki imajo kot dopolnilno dejavnost opredeljeno predelavo sadja. Finančna pomoč za najbolj prizadete kmetije se bo dvignila, v proračunski rezervi za 2018 je za to zagotovljenih do dvakrat več sredstev. Zakon pa daje tudi pravno podlago za subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada za obratna sredstva vinogradniškim in sadjarskim kmetijam.

Vlada bo tako prihodnje leto iz proračunske rezerve za izvedbo zakona zagotovila do sedem milijonov evrov, za izvedbo ugodnih kreditov pa ministrstvo za kmetijstvo že letos zagotavlja 180.000 evrov. "Menimo, da so vsi ti ukrepi nujni, da se pomaga ogroženim kmetijam," je poudarila Strniša.

Na očitke, da vlada ni pripravila sistemskega zakona, je Strniša kasneje v razpravi poudarila, da sistemski zakon imamo, in sicer zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. A po tem zakonu za škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu, ki jih je mogoče zavarovati oziroma so te zavarovalne premije sofinancirane, pomoč ni mogoča. Vlada se je v primeru pozebe odločila za interventni zakon, ker smo tovrstni pozebi bili lani in letos priča prvič v več desetletjih.

Ob tem imamo, kot je poudarila Strniša, tudi "vrsto sistemskih ukrepov, s katerimi želimo sektor usposobiti, da bo lažje preneslo take škode, na katere je treba računati".

Glede očitkov o dolgotrajnih postopkih pa je Strniša poudarila, da zaradi evropskih pravil hitreje ne gre. "Verjemite mi, če bi bila kakršnakoli možnost, da mi to naredimo prej, bi naredili prej, ker bi nas minister (Dejan Židan) primoral oziroma bi nas toliko časa priganjal, da bi to naredili v krajših rokih," je dejala.