Zadnji programski razpis ministrstva za kulturo še vedno buri duhove

V nevladnem kulturnem sektorju ponovno vlada nezadovoljstvo, sprožil ga je zadnji programski razpis ministrstva za kulturo. O (ne)razdeljenih sredstvih so govorili na ponedeljkovem omizju, na katerem so kulturniki od predstavnikov oblasti zahtevali konkretne predloge za rešitev nastale situacije, tudi glede novele krovnega zakona v kulturi.

Predstavniki političnih strank, ki so se odzvali vabilu na pogovor o stanju v nevladnem sektorju, so se strinjali, da je proračun za kulturo v primerjavi s predkriznim prenizek. Kako naj se "nesrečni minister" za kulturo Tone Peršak v takih razmerah - leta 2009 so v kulturi razpolagali z 204 milijoni evri - loti razdeljevanja sredstev za kulturne programe, je vprašal Samo Bevk (SD). "Verjamem, da bi minister z veseljem razdelil več denarja, če bi ga imel," je menila tudi Ljudmila Novak (NSi).

Še večji problem kot nizek proračun je po besedah Violete Tomič (Levica) birokratizacija odločanja. "Občutek imam, da se je celotna država totalno zbirokratizirala. Vsa ministrstva, ne le kulturno, vodijo neizvoljeni birokrati," je povedala. Ministri in poslanci nimajo pri sprejemanju odločitev nobene besede, ampak sekretarji in birokrati, "ki prekladajo papirje". Problem so tudi komisije, "ki pogosto sploh ne razumejo, o čem odločajo".

Na potrebo po prevetritvi birokratskega aparata, ki ima stalno zaposlitev tudi po zamenjavi ministrov, nevladne organizacije opozarjajo že dolgo. Kot se je izrazila urednica kulturnega uredništva Dnevnika in povezovalka okrogle mize Tanja Lesničar Pučko, birokrati na nek način "diktirajo kulturno politiko". "Oni pripravljajo razpise in zelo mogoče je, da jih 'podtaknejo' neveščim ministrom," je opozorila.

"Res imamo v Sloveniji preveč birokracije in žal tudi neučinkovite uradnike," se je strinjala Ljudmila Novak, a menila, da sta državni sekretar in minister tista, "ki naredita red in diktirata politiko". Dragan Matić (SMC) je ob tem poudaril, da je za rešitev tega kompleksnega problema ključna reforma javne službe na področju kulture, ki bi moral dopuščati tudi dovolj prožno zakonodajo za samozaposlene v javnih zavodih.

O razpisu za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2018-2021, po katerem so nekateri dobili manj sredstev, drugi pa ostali brez štiriletnega financiranja, bo danes razpravljal parlamentarni odbor za kulturo. Violeta Tomič bo na seji, kot je napovedala, predlagala, naj minister v skladu z zakonom prerazporedi dodatna sredstva. "Ministrstvo ima možnost, da popravi svojo napako," je poudarila.

Minister za kulturo Peršak pozablja, da je v nevladnem sektorju največ prekarcev, je nadaljevala poslanka Levice. "Kar polovica samozaposlenih ima manj kot minimalno plačo, tretjina jih živi pod pragom revščine in to je dejstvo, s katerim bi se ministrstvo moralo soočiti," je poudarila in dodala, da nevladni sektor zaposluje visoko izobražene ljudi.

Po Bevkovih besedah je ena prvih nalog nove vlade, da poviša sredstva za kulturo in da se ta sredstva vsaj približajo tistim iz leta 2009. "Ne bo enostavno, ni pa nemogoče," je poudaril. Matić pa je med izzivi za naslednji mandat izpostavil izboljšanje dialoga med nevladniki in vlado, ki se je izkazal za "izredno neučinkovitega". Model z dialoškimi skupinami po njegovih ugotovitvah ne deluje. Matič obenem meni, da je nevladni sektor nepoenoten.

V bran nevladnemu sektorju je med drugim stopila Tjaša Pureber iz Asociacije, ki je dejala, da si vlada z nevladnim sektorjem "ne drzne iti v resen dialog" in da bi skupaj prišli do kompromisnih rešitev. Pri tem je opomnila za njih sporno novelo zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi. Od govorcev je zahtevala konkretnejše predloge za rešitev razmer ter kako bi denimo reformirali razpisni mehanizem.

Pogovor s predstavniki parlamentarnih strank so na Novi pošti pripravili Društvo Asociacija, Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Maska.