Vse več mladih Američanov namesto dela raje izbere igranje računalniških iger

Nova raziskava je odkrila presenetljivega in doslej neznanega krivca za bistven padec delovnih ur med mladimi Američani, starimi nad petnajst let – to so računalniške oziroma video igre.

Padec delovne storilnosti je bil v ZDA zadnjih dveh desetletjih stalen. Leta 2016 15 odstotkov mlajših moških, starih med 21 in 30 ni delalo in se ni šolalo – kar je skorajda dvojno povečanje števila 8 odstotkov iste skupine iz leta 2000. Skupno število delovnih ur moških v tej skupini je med leti 2000 in 2015 padlo za kar 12 odstotkov.

Imaginarni svet privlačnejši od resničnega

Raziskovalna skupina sestavljena iz raziskovalcev ameriških univerz Princeton ter Chicago v raziskavi poudarja, da so »inovacije v igrah in rekreacijskem računalništvu« in ne manjše povpraševanje po nižje izobraženi delovni sili tisti razlogi, ki lahko pojasnijo kar 79 – odstotno razliko v delovnih urah med mlajšimi in starejšimi delavci.

Gledano iz zunanjega sveta je življenje teh mladih moških zelo enolično in sivo. Raziskovalci so ugotovili, da 67 odstotkov moških, ki ne delajo, živi s starši ali bližjimi sorodniki, kar je bistveno več kot 46 odstotkov iz leta 2000. Večina jih je odvisna od dolgoročne podpore družine. Pred računalniki povprečno preživijo 520 ur, od tega pa jih 60 odstotkov porabijo za igranje iger.

Raziskava pri tem prinaša še eno zanimivo odkritje – da namreč podatki kažejo, da ti mladi možje kažejo višjo raven sreče, ne glede na zelo slabe okoliščine, v katerih živijo, kar kaže na to, da je napredek pri izdelavi video iger imaginarni svet naredil za bolj privlačnega od realnega sveta.  In prav ta občutek zadovoljstva zaradi odrekanja delu na račun igranja iger je morda najbolj strašljiv rezultat raziskave za tiste, ki jih skrbi kondicija ameriškega gospodarstva.

Celoten upad angažiranja delovne sile po letu 2000 je bil tudi s strani raziskovalcev ameriških Zveznih rezerv opisan kot »skorajda neprimerljiv s čemerkoli od konca vojne naprej«. Stopnja nezaposlenosti v ZDA je sicer padla na zelo zdravih 4,3 odstotkov, kar pa vključuje samo aktivne iskalce zaposlitve. Izpad vse ostale delovne sile so doslej raziskovalci povezovali večinoma s posledicami velike ekonomske krize, ki se je začela leta 2008, vendar pa nova raziskava kaže, da bi na manjšo delovno participacijo lahko vplival tudi spremenjen življenjski slog. Manjše sodelovanje delovne sile pri ustvarjanju družbenega bruto proizvoda pa je resen problem za celotno gospodarstvo, saj je zaradi video iger »trajen beg« iz realnosti postal še toliko bolj zanimiv.

Zasvojenost z računalniškimi igricami tudi v Sloveniji

Sicer pa nekaj podobnega ugotavljajo tudi raziskovalci v Sloveniji. Leta 2015 je Nacionalni inštitut za nacionalno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Mladinskim združenjem Brez izgovora v okviru projekta Norveškega finančnega mehanizma »Za zdravje mladih« izvedel raziskavo o nekemičnih ali vedenjskih zasvojenostih (ang. behavioral addictions) mladih v Sloveniji. V raziskavi o računalniških igrah se niso osredotočili na vrste iger med mladimi, temveč na intenzivnost njihovega igranja in potencialno zasvojenost. Med osnovnošolci je raziskava zajela učence osmih razredov vseh slovenskih regij. V reprezentativni vzorec 1.071 slovenskih osmošolcev je bilo vključenih 50,2 % fantov in 49,8 % deklet v povprečni starosti 13 let in pol. »Raziskava je pokazala, da je 82,1 % anketirancev v zadnjih 12 mesecih igralo računalniške igre prek različnih naprav (računalnika/notesnika, mobilnega telefona ali tablice ali s pomočjo igralne konzole) tako prek spleta kot tudi brez internetne povezave. Podatki tudi kažejo, da mladi začnejo igrati računalniške igre v povprečni starosti dobrih 7 let, med delavniki tej aktivnosti namenijo povprečno 1,7 ure dnevno, ob koncih tedna pa skoraj 2 uri in pol ur na dan,« je ugotovitve povzela vodja raziskave dr. Mirna Macur z NIJZ.

Podobne podatke so dobili tudi z mednarodno raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2014 med 11- in 13- in 15-letniki. »Računalniške igrice med tednom igra približno 78 % 11-, 13- in 15-letnikov, med vikendi pa kar 83 %, med njimi je več fantov kot deklet in največ 15-letnikov. Zanimivo je tudi, da približno 3 % 13-letnikov in 4 % 15-letnikov igra igrice 7 ur na dan ali več,« je poudarila nacionalna koordinatorica raziskave HBSC dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.

Rezultati so pokazali, da 2,5 % slovenskih osmošolcev ustreza diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami. Pretirano igranje računalniških iger je bolj tipično za fante kot za dekleta, omenjeni posamezniki pričnejo igrati računalniške igre prej kot ostali (pri povprečni starosti 5,5 let) in igrajo bistveno več od ostalih (med delovnimi dnevi 5,4 ure na dan, ob sobotah in nedeljah pa v povprečju 6,9 ur dnevno).

»Raziskave opozarjajo na povezavo med slabim učnim uspehom in pretiranim igranjem računalniških iger, ki vodijo tudi v motnje pomanjkanja pozornosti. V naši raziskavi smo primerjali samonadzor osmošolcev, ki  ustrezajo diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami, z ostalimi osmošolci,« je povedala dr. Mirna Macur z NIJZ in poudarila, da se strastni igralci računalniških iger med slovenskimi osmošolci statistično značilno razlikujejo od svojih sošolcev. Zasvojeni učenci se v večji meri vključijo v razburljive dogodke, tudi če imajo naslednji dan izpit; so bolj so nagnjeni  k uživanju v tveganih aktivnostih; bolj uživajo, ko dražijo in nadlegujejo druge ljudi;  o sebi pravijo, da se počutijo kot da so tempirana bomba; hitreje izgubijo živce, ko se razjezijo; ob tem pa pogosteje ne delajo domačih nalog.

Poleg slabšega samonadzora ima pretirano igranje računalniških iger tudi druge posledice  še posebej na duševno zdravje mladostnikov, ki se v zadnjih letih slabša, zato je zelo pomembno, da bi tudi v Sloveniji osveščanju staršev, učiteljev in mladostnikov ter krepitvi duševnega zdravja v prihodnje namenili več pozornosti.