sobota, 21. december 2024 leto 29 / št. 356
V Mestni galeriji Ljubljana skupinska razstava o telesnosti
V Mestni galeriji Ljubljana bodo ob 19. uri odprli razstavo Telesnost, ki nadaljuje raziskovanje in razstavljanje slik, fotografij in video umetnosti v sodobni slovenski kulturi na izbrano temo. Svoja dela bo predstavilo osem ustvarjalcev, odprtje pa bo pospremil performans sodelujoče umetnice Tine Kolenik ob avtorski glasbi Alda Kumarja.
Razstavljali bodo fotograf Uroš Abram, fotograf in filmski snemalec Rajko Bizjak, akademski slikar in režiser Robert Černelč, akademska slikarka in videastka Ana Čigon, akademski slikar Jurij Kalan, vizualna umetnica in kostumografka Tina Kolenik, slikar Samo ter akademska slikarka Kamila Volčanšek.
Ti telo in telesnost dojemajo kot gibljivo, likovno gnetljivo in dinamično prisotnost v vsakdanjem življenju, ki jo je treba nenehno opazovati in upodabljati, je presodil umetnostni zgodovinar Sarival Sosič.
Kot je zapisal ob razstavi, je likovna umetnost v veliki meri umetnost telesa, saj so njeno poslanstvo podobe, in te najpogosteje zaznamuje prav telo. To po eni strani nastopa kot predmet ogledovanja, po drugi pa gre za telo gledalca kot prostor ogledovanja.
V takem, vzajemnem odnosu je telo obravnavano kot nosilec oziroma izvorni prostor umetnosti in je postavljeno v različne pozicije, stanja in podobe ter podvrženo raznolikim načinom obdelave, upodobitve in interpretacije. Umetnik - kot nosilec procesa ukvarjanja s telesom - pa je "kraj podob"; prepuščen je podobam, ki jih ustvari sam in jih poskuša vedno znova obvladati.
Po Sosičevi oceni je telo gotovo polje največje možne izraznosti, telesnost pa je rezultat najraznovrstnejših aktivnosti telesa: "Telesnost je namreč razvijanje telesa iz statičnega položaja ali forme v nekaj dinamičnega, dramatičnega, slikovitega in prožnega. Skozi ustvarjalni proces postaja telesnost glavni nosilec pripovedi, informacij in končnih vtisov."
Posamezno telo in njegova telesnost kot reakcija na dane razmere in razmerja tvorita mehanizem, za katerega so značilne vizualne pomenske zgostitve, izraznost v obliki mnogoterosti podob ter avtorsko prepoznavni koncepti, ki so izpeljani skozi odzive bistvenih elementov telesnosti.
Umetniki razvijajo podobe skozi različne avtorske praktike, in sicer s transformacijo vsakdanjih elementov življenja v imaginarne koncepte. V končni elementarnosti likovnih del je funkcija teh konceptov aktiven diskurz, ki naj bi omogočal in ponujal najširše polje interpretacije, vezane tako na osebne zgodbe kot na družbena dogajanja, je v razstavni katalog še zapisal Sosič.
Razstava bo na ogled do 9. aprila.