V Kranju ob 90-letnici slikarke Tince Stegovec razstava njenih grafik

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo grafik akademske slikarke Tince Stegovec z naslovom V tišini poetične lepote. Predstavljenih bo 45 grafik iz obdobja od leta 1964 do 1984. Razstava, ki bo na ogled do 15. aprila, je nastala v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom ob avtoričini 90-letnici.

Mednarodni grafični likovni center hrani najobsežnejšo zbirko grafik Tince Stegovec. V začetku leta 2010 jih je, skupaj s štirimi risbami, 221 ploščami in delom svojega arhiva, muzeju podarila 110, deset pa so v centru jih od nje odkupili že prej. Tako gre za avtoričino najobsežnejšo zbirko v javni lasti.

Dela datirajo od leta 1949 do 1999 in obsegajo 50 let njenega ustvarjanja - od najzgodnejšega Avtoportreta v tehniki suhe igle, ki je nastal še na akademiji, do risbe Srečanje z živalmi iz leta 1999, ko grafike iz zdravstvenih razlogov ni več delala.

Kot poudarja Breda Škrjanec iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra, je grafični opus Tince Stegovec v slovenski likovni umestnosti edinstven. Odlikujejo ga intenzivnost podob, samodisciplina, tehnična odličnost, jasnost in čistost izraza, v katerem se disciplina in strogost prepletata s poetičnostjo. Splošni odmev njenih del pa je vedno globoko človeški.

V spremnem katalogu k razstavi, ob kateri je bil posnet tudi film o umetniškem ustvarjanju Tince Stegovec, je umetnostni zgodovinar Milček Komelj zapisal, da je njena umetnost izraz refleksij, ki so se ustvarjalki porajale ob opažanju tistih življenjskih prizorov in situacij, ki so jo likovno pritegnili, hkrati pa je v njih odkrila globlje pomene in znamenja na življenjski poti.

Njena celotna umetnost je v svojem bistvu ob vsej usmerjenosti v vsakdanje življenje neznansko odmaknjena od vsakdanje banalnosti in je - ob tem ko epizodno naracijo preusmerja ali povzema v govorico znamenj - bolj kot narativna, kaj šele žanrska, v osnovi miselna in duhovna. A je tudi subtilno angažirana, zavzeta za človečnost in razumevanje človeka, ugotavlja Komelj.

Na človeka umetnica v svojem humanizmu gleda hkrati sočutno in iz spoznavalske distance, s pogledom, ki vse spremlja, išče v enkratnosti vzorce stalnega dogajanja in vse etično presoja in doume. Ob tem ko se sprašuje o pomenu, če že ne smislu vsega, pa si z dognanostjo svoje grafične umetnosti odgovarja, da je življenje nenehno potovanje, med katerim jo najbolj omamlja in vznemirja v tišino poetične lepote zamaknjena grafična popolnost, je še zapisal Komelj.

Tinca Stegovec se je rodila 8. aprila 1927 na Planini pri Črnomlju. Na ljubljanski akademiji za likovno umetnost je študirala slikarstvo in diplomirala leta 1950. Študij je nadaljevala na specialki za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu in ga zaključila leta 1952. Nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 1976 za grafično razstavo v letu 1975, leta 1981 je prejela Župančičevo nagrado, lani pa še Jakopičevo nagrado za svoj formalno izčiščeni umetniški opus.