V Izraelu odkrili najstarejšo pivovarno na svetu

Pivo je s človeštvom povezano veliko bolj, kot smo mislili doslej. Po podatkih izraelskih in ameriških arheologov so naši predniki pivo proizvajali in ga pili, še preden so se začeli organizirano ukvarjati s poljedelstvom. Torej že več kot pred 13 000 leti.

Pivovarji na steklenice radi napišejo letnico, ko so začeli proizvajati pivo. V primeru pivovarne Laško je to na primer »SINCE 1825«, torej »od leta 1825.«. Zagotovo gre za pivo s častitljivo tradicijo. V primeru Uniona pod imenom piva piše »SINCE 1864«. Tudi Pivovarna Union slavi že več kot poldrugo stoletje obstoja, blagovna znamka pa je stara že dobrih sto let. 

Pivo je zelo priljubljena alkoholna pijača povsod po svetu in tudi v Sloveniji. Od vseh alkoholnih pijač je med Slovenci najbolj priljubljeno prav pivo. Slovenija ima tudi zelo močno in bogato pivovarsko industrijo in tudi dolgo pivovarsko tradicijo. Po prvih pisnih dokazih sega varjenje piva v Sloveniji v leto 1160.  Podobno velja za svet: od leta 2007 se po svetu vsak prvi petek v avgustu praznuje kot svetovni dan piva, dan, ki je posvečen vsem ljubiteljem piva, pivovarjem, hmeljarjem in lastnikom pivnic. 

Vendar pa so v Izraelu znanstveniki pravkar našli kraj, kjer bi - če bi seveda tam še vedno stala pivovarna - lahko na svoje steklenice piva napisali »SINCE 10 982 B.C.«, torej v prevodu »od 10 982 let pred našim štetjem«. Našli so namreč ostanke stare pivovarne, ki je stara – najmanj 13 000 let. Gre za enega od najstarejših dokazov o človeški proizvodnji alkohola doslej. Doslej so najstarejše sledi varjenja piva našli v Mezopotamiji in so stari okoli 5000 let. 

Dokaze o tem so arheologi univerze v Haifi ob sodelovanju z ameriško univerzo Stanford našli v jami Rakefet. Analizirali so namreč vsebino treh kamnitih posod iz jame, v kateri so živeli Natufijanci. Ugotovili so, da so bile posode uporabljane za varjenje piva iz pšenice in ječmena, hkrati pa so jih uporabljali za shranjevanje hrane. Prvi dokazi o varjenju piva tako prihajajo še iz časov pred organiziranim poljedelstvom in segajo v čas med paleolitikom in neolitikom, ko so naši predniki ob koncu ledene dobe večinoma le še nabirali plodove.

Mokroskopska analiza je pokazala, da so se v kamnitih posodah nahajali pšenica, ječmen, oves, stročnice in lan. V dveh posodah so semena opravila probrazbo, ki je značilna za alkoholno vrenje. Te posode so pred in po fermentaciji uporabljali tudi za shranjevanje plodov. Tretjo posodo pa so uporabljali za mletje semen, kar je v procesu fermentacije prav tako nujen korak. 

»Proizvodnja alkohola in shranjevanje hrane spadata med dve glavni tehnološki inovaciji tistega časa in sta na koncu pripeljali do razvoja civilizacij v svetu. Arheologija ima močna orodja za dešifriranje teh začetkov in dekodiranje njene vsebine«, je dejal Li Liu iz oddelka za vzhodnoazijske jezike in kulture na Univerzi Stanford. 

»Ostanki Natufijcev v jami Rakefet nas še nikoli niso prenehal presenečati,« je dejal profesor Dani Nadel iz Zinmanovega inštituta za arheologijo univerze v Haifi. »Odkrili smo pokopališče z okoli 30 posamezniki, cel zaklad majhnega orodja iz kremena, živalske kosti, kamnita orodja in okoli 100 kamnitih posod in čaš. Nekateri skeleti so dobro ohranjeni in so nam omogočili neposredno določitev starosti in celo dostop do človeškega DNK, imamo pa tudi dokaze o pokopih s cvetjem in bedenju ob grobovih. In sedaj, s proizvodnjo piva, nam ostanki v jami Rakefet kažejo zelo živahno in barvito podobo življenjskega stila Natufijcev, njihovih tehnoloških sposobnosti in iznajdb,« je dejal raziskovalec.

Zagotovo pa gre za odkritje, na katerega bi lahko bili ponosni tudi vsi proizvajalci in potrošniki piva. Če namreč podatki izraelskih in ameriških arheologov držijo, je to prvi dokaz, da so naši predniki pivo proizvajali in ga pili že takoj po koncu ledene dobe, torej še preden so se začeli organizirano ukvarjati s poljedelstvom, kar je zagotovo presenetljivo.