V Gruziji odkrili najstarejši dokaz o pridelavi vina

8000 let stari glineni vrči, ki so jih izkopali v Gruziji, so najstarejši dokaz o pridelavi vina iz grozdja na svetu. Glineni vrči so skoraj tisoč let starejši od doslej znanih najzgodnejših dokazov o pridelavi vina. Te so našli v iranskem gorovju Zagros in naj bi nastali med letoma 5400 in 5000 p.n.št.

Za najstarejšo vino na svetu velja sicer vino, ki so ga na Kitajskem pridelovali iz riža pred približno 9000 leti, sledilo je vino iz grozdja iz Irana. Pred štirimi desetletji pa so v Gruziji na goratem območju našli ostanke keramičnih sodov; od katerih so nekateri bili okrašeni z motivi grozdja. Znanstvenikom je sedaj uspelo z uporabo nove metode analize ugotoviti sestavo in starost usedlin v osmih lončenih vrčih. Nastali naj bi okoli 6000 let pred našim štetjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pri raziskavah so sodelovali znanstveniki iz ZDA, Kanade, Danske, Francije, Italije, Izraela in Gruzije.

"Menimo, da gre za najstarejši primer gojitve divje vrste evroazijske trte za pridelavo vina," je pojasnil soavtor raziskave, višji raziskovalec na univerzi Toronto Stephen Batiuk.

Prebivalci Gruzije so obdelovali evrazijsko trto vitis vinifera, ki je najverjetneje obilno rasla v okolju, ki je podobno temu v sodobni Franciji in Italiji. "Gojitev trte je očitno vodila tudi v pojav vinske kulture v regiji," je še dejal Batiuk. "Evrazijska trta, ki sedaj predstavlja 99,9 odstotka vina na svetu, ima svoje korenine v Kavkazu," je še dejal.

Vodja biomolekularnih in arheoloških projektov iz muzeja Penn v Philadelphiji Patrick McGovern ob tem opozarja, da se bo iskanje dejansko najstarejših dokazov o pridelavi vina še nadaljevalo.

"Druga nahajališča na jugu Kavkaza v Armeniji in Azerbajdžani bi lahko ponudila še zgodnejše dokaze o vinski kulturi, kot so ta iz Gruzije. Gorovje Taurus na vzhodu Turčije je prav tako primeren kandidat za nadaljnje raziskave," je še dejal McGovern.