Slovenski knjižni sejem v 32. izdaji poziva Slovence k branju

V Cankarjevem domu so odprli 32. slovenski knjižni sejem. Letošnja slavnostna akademije je bila naslovljena Slovenija bere, kot namig na uvod v nacionalno kampanjo za izboljšanje bralne kulture Slovencev. Akademijo je zaznamovala tudi podelitev Schwentnerjeve nagrade za pomemben prispevek k slovenskemu založništvu in knjigotrštvu Lojzetu Gostiši.

Vrhunec raziskovalnega in založniškega dela Gostiše predstavlja faksimilirana izdaja vseh 17 volumnov Valvasorjeve grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana. Gostiši je Schwentnerjeva nagrada v veliko čast: "Še posebno zato, ker sem osebno prepričan, da je Valvasorjeva Iconotheca s svojo svetovljansko odprtostjo eno največjih kulturnih dejanj na slovenskem tistega časa. Treba jo je bilo osamosvojiti iz arhivske osamljenosti, jo pokazati svetu in jo s tem tudi rešiti ranljivosti."

Schwentnerjevo priznanje je prejel Cankarjev dom (CD) "za dolgoletno vrhunsko partnerstvo" s SKS. Direktorica CD Uršula Cetinski se je za priznanje zahvalila vsem sodelavcem, ki so dolga leta prispevali k učinkovitosti in razvoju sejma.

Država v gosteh letošnjega Slovenskega knjižnega sejma (SKS) je Italija - dežela z bogato literarno tradicijo, ki pa jo bodo predstavljali predvsem sodobni avtorji. Po več desetletjih je sejem letos ponovno odprla ženska ustvarjalka, in sicer italijanska založnica ter filmarka Elisabetta Sgarbi.

Generalna direktorica leto delujoče neodvisne založbe La nave di Teseo je v svojem nagovoru, podobno kot na popoldanski Založniški akademiji, predstavila projekt, ki ga zaznamuje tako zvestoba sodelavcev kot tudi založnikov, ki so se za prehod na novo založbo iz dobro stoječe založbe Bompiani odločili, da bi ostali zvesti sebi in svojim prepričanjem in ne podlegali tržnim nagibom. Elisabetta Sgarbi je dodala, da se je kot filmarka že lotila odkrivanja slovenske kulture za svoj nov filmski projekt. Zbrane je nagovoril tudi italijanski veleposlanik v Sloveniji Paolo Trichilo.

Predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Bojan Švigelj je spomnil, da se po letih gospodarske krize v založništvu kažejo prvi znaki okrevanja. Izrazil je upanje, da bo tudi sejem potrdil ta optimizem. Izpostavil je pomen knjig za pridobivanje novih znanj ter razumevanje različnih kultur in s tem sprejemanje drugačnosti.

V sklopu SKS bodo v petek zagnali nacionalno kampanjo Slovenija bere s podpisom manifesta Slovenija bere, ki ga bodo ob Gospodarski zbornici Slovenije podpisali predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstva za kulturo.

Minister za kulturo Tone Peršak je bil navdušen nad dobrim duhom uvoda v SKS, iz katerega je vel optimizem. Vesel je tudi tega, da so se strahovi pred zatonom klasične knjige pred elektronsko, ki so bili prisotni še pred leti, razblinili. Poudaril je, da je treba biti pripravljen na spremembe ter nove možnosti in priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija, in hkrati ne pozabiti na tiskano knjigo.

Za kulturni program so poskrbeli glasbeniki, ki so izvajali skladbe iz italijanske glasbene zakladnice, na oder pa so stopili tudi desetletni mladi založniki, ki so ustanovili svojo založbo Knjigoraj. Predsednik upravnega odbora SKS Zdravko Kafol je večer sklenil z besedami, da mora dober knjižni sejem "vzbuditi tek po branju". Spomnil je, da so organizatorji pripravili bogat program in vsem skupaj zaželel "lep knjižni sejem".