Prvi maj na Rožniku: veselo sindikalistično rajanje s kapitalističnim pridihom

Na predvečer prvega maja je bilo na ljubljanskem Rožniku znova veselo; obiskovalce so ob kresu zabavali glasbeniki, le cene hrane in jedače ob res dobri hrani znanih gostiln niso bile nič kaj »sindikalistične«. Večer pred 1. majem mednarodnim praznikom dela so po Sloveniji zagoreli številni prvomajski kresovi.

Največja takšna prireditev se je tudi letos na ljubljanskem Rožniku odvila pod pokroviteljstvom sindikatov. Udeležence kresovanja so nagovorili predsedniki treh največjih sindikalnih central, in sicer Lidija Jerkič (ZSSS), Jakob Počivavšek (Pergam) in Bojan Hribar (KSJS), nato pa so ob 22. uri prižgali še kres, katerega plameni so bili vidni daleč naokoli. Ljubljančane je zjutraj pričakala še proslava, na kateri bo glavni govornik tudi letos ljubljanski župan Zoran Janković.

V Mariboru je bila podobna prireditev prireditev na Snežnem stadionu, v Celju so zbrane nagovorili ob Celjski koči, na Ptuju pa pod grajskim hribom. Na predvečer praznika je bila tudi prireditev tudi na murskosoboškem Trgu zmage in v Mestnem parku.
V centru Ljubljane je bilo včeraj že okoli pol desetih zvečer mestno središče nenavadno mirno. Videti je bilo povečini zgolj turiste, ki so uživali na poznih večerjah. Ob vznožju Rožnika je bil prizor povsem drugačen, saj so se na hrib že vzpenjale velike skupine ljudi. Udeležencev kresovanja je bilo več tisoč, vzdušje pa podobno rajanju, kot ga poznamo tudi z gasilskih veselic. Ob Vidmarjevi hiši, kjer je bila 27. 4. 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta, je bilo mogoče opaziti sveže cvetje.

Hrane in pijače je bilo na stojnicah letos še nekoliko več, prisotni pa so bili tudi prodajalci raznih spominkov in sladkornih pen. Le cene, kljub obljubam gostincev, niso bile nič kaj »sindikalne« - najcenejše točeno pivo je stalo 2,5 evra in morda so prav zaradi takšnih cen nekateri preprosto iz
nahrbtnikov, kot smo lahko videli, potegnili svoje pivo, kupljeno bolj poceni v kakšni diskontni trgovini ob vznožju Rožnika.

 Le cene, kljub obljubam gostincev, niso bile nič kaj »sindikalne« - najcenejše točeno pivo je stalo 2,5 evra 

Tortilje in podobno hrano so gostinci oglaševali in prodajali po pičlih; 6 evrov. Ob teh »tržno« naravnanih cenah pa je bilo na sejmu opaziti tudi precej stojnic zasebnih gostiln, ki slovijo kot bolj znane v Sloveniji, na primer Top Chef, Dvor Jezeršek, Hillbillys. In v tem smislu je imelo »sindikalno« praznovanje tudi svojo »kapitalistični« pridih.

Poleg stojnic s hrano in pijačo je dve stojnici postavila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Prijazni uslužbenec sindikatov Vojko je z veseljem delil prijavnice in vpisoval nove člane ter jim pojasnjeval vlogo sindikatov. 

Zanimivo je bilo tudi, da na dogodku ni bilo videti skoraj nikogar, ki bi nosil partizanske ali kakšne podobne »ideološke« simbole, če izvzamemo eno rdečo zastavo s srpom in kladivom, ki pa na praznik dela tudi nista tako neobičajna.

Je pa bilo na Rožniku dobro poskrbljeno predvsem za glasbo. Za boljše razpoloženje je s svojim nastopom skrbel »hišni band« Rock Partizani s Klinčijem na čelu. Zaradi različnih odrov in množice glasnih ljudi se je zdelo, kot je dejala neka mimoidoča gospa, da morda »ti niso najbolje uglašeni«, vendar to očitno nikogar ni motilo, sa je bilo vzdušje, kot se za praznik dela spodobi, nadvse sproščeno in veselo.