Pred 50 leti je bil ustreljen predsedniški kandidat demokratov Robert Kennedy

Zgodaj zjutraj 5. junija 1968 je palestinski skrajnež Sirhan Sirhan ustrelil in ubil demokratskega predsedniškega kandidata, ameriškega senatorja Roberta Kennedyja iz New Yorka, ki je tik pred tem izvedel, da je osvojil strankarske volitve za predsedniško nominacijo v Kaliforniji. Tudi ta atentat je sprožil nekaj teorij zarote.

Robert Kennedy je bil pravosodni minister v vladi svojega brata Johna Kennedyja od leta 1961. Predsednika je leta 1963 v Dallasu ustrelil Lee Harvey Oswald, Robert Kennedy pa je ostal v vladi, ki jo je prevzel podpredsednik Lyndon Johnson, do leta 1964. Preselil se je v državo New York, kjer je bil priljubljen in je istega leta zmagal na volitvah v zvezni senat.

Turbulentnega leta 1968 je z zamudo vstopil v kampanjo za demokratsko predsedniško nominacijo, iz katere je po primarnih volitvah v New Hampshiru izstopil Johnson, ki je bil obremenjen z vztrajanjem v vietnamski vojni in je komajda premagal Eugena McCarthyja. V tekmo je potem vstopil Johnsonov podpredsednik Hubert Humphrey, nato še Kennedy, aprila pa je bil ubit borec za državljanske pravice Martin Luther King mlajši.

Vodilnemu republikanskemu kandidatu Richardu Nixonu se je obetala nočna mora novega poraza proti Kennedyju. Leta 1960 je namreč že izgubil proti Johnu.

Bolečino poraza mu je prihranil Sirhan, ki je Roberta Kennedyja sovražil zaradi podpore Izraelu. Kennedy je kot mladenič poročal iz takratne Palestine pod britansko upravo za Boston Post leta 1948 in izražal naklonjenost Izraelu. Kot senatorju iz New Yorka pa mu drugega niti ni preostalo, če je hotel ohraniti položaj.

Sirhan je v svojem dnevniku zapisal, da mora ubiti Kennedyja, in to še pred 5. junijem 1968, ko je bila prva obletnica šestdnevne vojne med Izraelom in Arabci.

Atentata morda niti ne bi bilo, če ne bi po Kennedyjevem zmagoslavnem govoru v hotelu Ambassador v Los Angelesu zaradi zamude malce spremenili urnika in ga pospremili na drug dogodek skozi hotelsko kuhinjo. Predsedniški kandidati so v ZDA dobili zaščito tajne službe šele po umoru Kennedyja, tako da je kandidata varoval le upokojeni agent FBI William Barry z dvema najetima telesnima stražarjema.

Medtem ko se je 42-letni Kennedy v kuhinji rokoval z osebjem, je pristopil Sirhan in začel streljati s pištolo majhnega kalibra 0,22, ki je sicer priljubljeno orožje poklicnih morilcev, saj naboji iz tega orožja ponavadi ostanejo v telesu. Barry je po nekaj strelih 24-letnega Sirhana udaril v obraz, nanj so skočili še drugi, vendar je streljal naprej na vse strani in pri tem ranil še pet ljudi.

Kennedyja je zadel dvakrat v desno podpazduho in enkrat v glavo za desnim ušesom. Ta naboj, ki je taval znotraj lobanje in poškodoval možgane, je bil usoden. Kandidata so odpeljali v bolnišnico Dobri Samaritan še živega in ga nemudoma operirali, vendar so bili možgani uničeni in Kennedy je umrl 26 ur po atentatu.

Sirhana so po sodnem procesu leta 1969 obsodili na smrt, vendar so tri leta kasneje kazen spremenili v dosmrtni zapor, ki ga sedaj 74-letnik preživlja v Kaliforniji, kjer mu vsakih pet let zavrnejo prošnjo za pogojni izpust.

Robert Kennedy je bil šele drugi ameriški senator po Hueyju Longu iz Louisiane, na katerega je bil izveden uspešen atentat. Njegova smrt je povzročila veliko bolečino med Američani, ki so pričakovali vrnitev optimizma iz časov njegovega brata Johna Kennedyja.

Teorije zarote so pri Robertu Kennedyju precej bolj na trhlih nogah kot pri Johnu Kennedyju, saj je veliko prič videlo atentat v živo in Sirhana so tudi nemudoma ujeli na kraju dogodka. Leeja Harveyja Oswalda so aretirali šele nekaj dni po atentatu na predsednika ZDA, nihče pa ni videl njegovega strela iz puške.

Demokratsko nominacijo je na strankarski konvenciji v Chicagu, ki so jo zaznamovali hudi nemiri z nasiljem, avgusta leta 1968 osvojil Humphrey. Na splošnih volitvah je republikanec Nixon osvojil 43,4 odstotka glasov, Humphrey pa 42,7 odstotka, vendar je imel Nixon veliko večjo prednost v elektorskih glasovih (301-191).