Praznovanje 240. obletnice prvega vzpona na Triglav se bliža vrhuncu

Letos mineva 240 let od prvega zabeleženega uspešnega vzpona na Triglav. Ob tej obletnici se je zvrstila že vrsta dogodkov, katerih rdeča nit je mitski Triglav kot vrednota in hkrati oblegani Triglav kot izziv današnjega časa. Ena osrednjih prireditev bo 24. avgusta, dva dni pred samo obletnico, ko se bodo v Bohinju znova spomnili prvopristopnikov.

Na najvišji slovenski vrh so se 26. avgusta 1778 prvi povzeli štirje domačini iz Bohinja, in sicer rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer. 24. avgusta so prišli do Velega polja, naslednji dan pod Triglav in 26. avgusta na njegov vrh, kjer so ostali dve uri.

V dokaz vzpona so v skalo vklesali svoje začetnice, začetnice cesarja Jožefa II., lastnika bohinjskih fužin barona Žige Zoisa, ki je z obljubljeno nagrado vzpodbudil odpravo na Triglav, ter znanstvenika in naravoslovca Baltazarja Hacqueta, ki mu je leto pred tem spodletel poskus osvojitve Triglava.

Kasneje so se sicer pojavili dvomi v to, ali so bili na vrhu res vsi štirje člani odprave ali le trije. Vendar so se ob 200. obletnici, ko so v Bohinju postavili spomenik prvopristopnikom, bolj ali manj zedinili, da so bili štirje. Kako ponosni so Bohinjci na prvopristopnike, priča prav spomenik štirim srčnim možem in dejstvo, da so obletnico prvega pristopa izbrali za občinski praznik.

"Na to pa smo ponosni tudi Slovenci, saj smo s tem dogodkom konec 18. stoletja prvenstveno stopili na čelo alpskih narodov, ki so v naslednjih 20 do 30 letih osvojili svoje najvišje vrhove," pravi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar in dodaja, da je bil ne glede na relativno nižjo goro vzpon na Triglav izjemno dejanje.

Prvi pristop na 2864 metrov visok Triglav, ki je po leta 1744 opravljenih meritvah meril celo 3018 metrov, je za osem let prehitel osvojitev Mont Blanca, bil je 22 let pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom. Tako so se Slovenci s tem dosežkov uvrstili visoko v vrh tudi v okviru alpskih narodov.

Kot je ob predstavitvi praznovanja ob 240. obletnici prvega vzpona na Triglav povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, se morda komu zdi čudno, zakaj ne počakajo na 250. obletnico. "Ampak prav je, da se ves čas nekako spominjamo tega posebnega dogodka. Posebnega ne samo za Bohinj ampak za celo Slovenije. Triglav je neke vrste simbol slovenstva," je izpostavil in dodal, da so dogodki, ki so jih pripravili ob letošnjem praznovanju, usmerjeni prav v to, da podkrepijo simbolnost Triglava v Sloveniji.

"Čas je tak, da želimo znova poudariti vrednote, ki jih Triglav kot nacionalni simbol in štirje srčni možje s svojo iznajdljivostjo, znanjem in drznostjo nosijo s seboj. Gre za srčnost, ki je v naši sodobni družbi zelo pomembna, za pogum, ki nam ga danes včasih kot narodu zmanjka, in za znanje, ki so ga ti gospodje imeli in ko so ga povezovali med seboj, so uspeli priti na sam vrh Triglava," je dejal Bojan Traven, predsednik sveta Turizma Bohinj, ki je koordinator praznovanja.

Praznovanju so se pridružili številni posamezniki, društva in ustanove, kot so bohinjska osnovna šola, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Slovenski planinski muzej in Filozofska fakulteta. Med drugim so animirali otroke, da so razmišljali o vrednotah, organizirali znanstveni simpozij o pomenu Triglava in pripravili pogovorne večere o motivih za obisk Triglava, o sedanji množičnosti obiska ter izzivih, ki jih prinaša.

Zasnovali so literarni natečaj Prvič na Triglavu, potujočo razstavo o štirih srčnih možeh in vzpostavili pot na Triglav po sledeh prvopristopnikov. Gre za malo transverzalo iz Bohinja na vrh Triglava in nazaj. Obiskovalci lahko letos na poti zbirajo žige rojstnih hiš prvopristopnikov, planinskih postojank in poseben jubilejni žig na vrhu Triglava.

Ob začetku poletne planinske sezone so pripravili tudi organizirani pohod, ki se ga je udeležilo 29 pohodnikov, akcija pa se bo zaključila z drugim pohodom konec septembra. Pot po sledeh prvopristopnikov so si v Planinski zvezi Slovenije zamislili, čeprav je Triglav, kot je povedal Šolar, oblegan kot morda še nikoli in so zato včasih deležni kritik, zakaj ljudi še vabijo na Triglav. A kot je pojasnil, s potjo promovirajo trajnostni pristop.

"V prihodnosti bomo zagotovo morali razmišljati, na kakšen način Triglav doživljamo, promoviramo in na kakšen način se do tega našega simbola obnašamo, da bi bilo doživetje res lepo in ne stresno," meni Langus, ki upa, da so z nekaterimi akcijami, kakršna je na primer pohodniška pot Julijske Alpe, in jasno vizijo razvoja turizma v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka na pravi poti.

S tematiko Triglava so bile letos obarvane tudi tradicionalne prireditve v Bohinju. Kot vsako leto pa bodo pred samo obletnico 18. avgusta pripravili 11 kilometrov dolgi Tek štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera in nato 24. avgusta pri spomeniku prvopristopnikom slovesnost ob občinskem prazniku in dnevu planincev.

Posebno dogajanje bo še 2. septembra, ko bo v Ribčevem Lazu glasbena prireditev v čast prvopristopnikom s prenosom na Televiziji Slovenija, kjer bo isti dan tudi premiera dokumentarnega filma Doma pod Triglavom, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija, produkcijske hiše Sever in Turizma Bohinj ter bo predstavil zgodovino pristopov, mejnike in vpetost Triglava v nacionalno kulturno identiteto Slovencev.

Po koncu planinske sezone bo sredi septembra Triglav za predvidoma tri tedne ostal brez Aljaževega stolpa, ki na najvišjem slovenskem vrhu stoji od leta 1895. Začasno ga bodo namreč preselili v dolino, kjer ga bodo strokovnjaki Narodnega muzeja Slovenije in restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine temeljito obnovili.