Pot v središče Zemlje: zakaj so Rusi izvrtali najglobljo luknjo na svetu, »vodnjak do pekla«

Doba hladne vojne je bil čas tekmovanja med dvema svetovnima vojaškima in političnima velesilama, predvsem pospešenega oboroževanja v Rusiji in ZDA, pa tudi drugih znanstvenih dosežkov, ki niso bili vedno nujno povezani z vojaško industrijo.

Znanstveniki obeh držav so si - med ostalim - prizadevali izvrtati kar najglobljo luknjo v Zemljino skorjo, od 30 do 50 kilometrov debelo skalnato lupino našega planeta.

Zanimalo jih je, kaj bodo odkrili in kaj se sploh nahaja tam spodaj.

Tako je v začetku leta 1970 vodstvo ZSSR odobrilo načrt za vrtanje najgloblje luknje na svetu.

Ambiciozen načrt je bil sila preprost – vrtati vse dokler bo to mogoče …

Da bi v tem podvigu uspeli, so Rusi izumili in skonstruirali tako številna orodja za vrtanje luknje kot posebne instrumente za zbiranje informacij iz velikih globin.

Sovjetski znanstveniki so za lokacijo vrtine določili polotok Kola na skrajnem severu evropskega dela današnje Rusije.

Polotok Kola leži vzhodno od Skandinavskega polotoka in se skoraj v celoti nahaja znotraj arktičnega kroga.

Lokacija je bila idealna zato, ker je Zemljina celinska skorja (oziroma tako imenovani baltski ščit) tam debela le okoli 35 kilometrov.

Maja 1970 se je začelo vrtanje na polotoku Kola.

Po devetih letih počasnega prodiranja v globine Zemlje so Sovjeti 6. junija leta 1979, ko je sveder presegel globino 9.583 metrov - podrli ameriški in svetovni rekord za najglobljo umetno ustvarjeno luknjo v zemeljski skorji.

Deset let pozneje - leta 1989, je vrtina (SG-3) dosegla globino neverjetnih 12.262 metrov.

World’s Deepest Man-made Hole Nicknamed ‘Well to Hell’ is 40,000 Feet, 356 Degrees, and Russian Locals Say They Can Hear the Screams of People Being Tortured https://t.co/Vm1jCNbBGh pic.twitter.com/C1tOcw2ysF

— BCNN1 (@bcnn1) August 28, 2019

Ta luknja še danes velja za najglobljo vrtino, ki je bila hkrati tudi globlja celo od najgloblje točke Tihega oceana. Toda po dolžini so jo sicer za le nekaj metrov presegle pozneje nastale naftne vrtine - katarska v Perzijskem zalivu in dve ruski v bližini otoka Sahalin na skrajnem vzhodu azijskega dela Rusije ...

Zanimivo je, da, čeprav je luknja SG-3 na Koli globlja od Marianskega jarka v Tihem oceanu, njen premer znaša pa le okrog 23 centimetrov.

Kljub častitljivemu dosežku, Rusi niso bili povsem zadovoljni.

Njihov prvotni cilj je bil namreč doseči globino 15 kilometrov do konca leta 1993, ampak so jim načrte prekrižale peklenske temperature.

Natančneje, znanstveniki so v začetku projekta domnevali, da bo na globini 12 kilometrov temperatura okoli 100 stopinj Celzija, ampak je bila dejansko precej višja - približno 180 stopinj Celzija.

Znanstveniki so ocenili, da so skale na tej globini stare približno 2,7 milijarde let.

Na podlagi teh podatkov so Rusi z novim izračunom ocenili, da bi bila temperatura na 15. kilometru okoli 300 stopinj in da pod temi pogoji njihova mehanizacija preprosto ne bo več delovala, ker jim še zdaleč ne bi bila kos.

World's deepest hole dubbed 'well to hell' revealed... https://t.co/7jF4hafPvw

— 7 Seals Of The End (@7SealsOfTheEnd) August 26, 2019

Poleg temperature, je bilo za snovalce tega drznega načrta popolno presenečenje, ko so našli vodo v globinah, za katere se misli, da so popolnoma suhe, pa tudi odkritje mikroskopskih fosilov na globini vrtoglavih 6,7 kilometra jim nikakor ni šlo v račun ...

Morda najzanimivejše odkritje so bili prav fosili mikroskopskih bitij, predvsem planktona, ki so se ohranili v več kot dve milijardi let starih kamninah.

Najdba je bila zelo pomembna, saj je bila večina do takrat odkritih fosilov »odtisnjena« v apnenčaste in silikatne kamnine.

Presenetljivo je bilo tudi, da so naleteli tudi na tekočo vodo, ki na tako ekstremnih globinah po dotedanjih teorijah sploh ne bi smela obstajati.

To so znanstveniki utemeljili z razlago, da je izreden pritisk v globini iz kamnin dobesedno iztisnil vodik in kisik, ki sta v razpokah globoko pod površino nato ostala, ker je bila nad njima neprepustna skalnata plast.

Vrtanja so se v različnih oblikah sicer nadaljevala do leta 2005, ko jih je ruska vlada preklicala.

Raziskave so dokončno prekinili leta 2008, ko je bil kompleks opuščen.

Od takrat sameva. In propada. 

Najglobljo luknjo na svetu, ki jo je izvrtala človešča roka, pa so mediji medtem hudomušno poimenovali v vodnjak do pekla.

let me into the hole https://t.co/3b75yonv9h

— big guy on campus? (@coolestdudeva) August 29, 2019

Čeprav gre za fantastičen dosežek ruskih znanstvenikov, so v resnici izvrtali le »luknjico«.

Poenostavljeno povedano - Rusi so v 35 letih vrtanja prečkali »le« 0,002% poti do središča Zemlje.

Danes sredi ruševin in smeti pozabljena sameva skoraj neopazna zarjavela loputa, pod katero je najgloblja luknja na svetu.