Ob 500-letnici začetka reformacije razstavi tudi na Ljubljanskem gradu

Na Ljubljanskem gradu bodo v sklopu projekta Luter in slovenski protestanti, ki so ga zasnovali ob letošnji 500-letnici začetka reformacije, drevi odprli razstavi Raz-stavljena usta v Hribarjevi dvorani in V pomladi slovenskega knjižnega jezika v Peterokotnem stolpu. Na ogled bosta do 11. junija.

Prva razstava prikazuje jezikovno ustvarjanje reformatorja Martina Lutra. Da bi Biblijo prevedel v čisto in jasno nemščino, se je Luter, kot je leta 1530 zapisal v svoji znameniti Poslanici o prevajanju, lotil zahtevnega iskanja in prevpraševanja posameznih besed. Iskanje pravih besed pa je bilo zelo zamudno, tako da je Lutru in pomočnikom včasih v štirih dneh uspelo prevesti zgolj tri vrstice. Ker takšno delo zahteva širok nabor besed, je Luter ustvarjal svoje sezname besed in fraz.

Učinek tega temeljitega dela je tako v jeziku kot za jezik neizmeren. Navdihnil pa je tudi razstavo, na kateri se želijo, kot so zapisali organizatorji, besedam dobesedno približati. Za naslovom Raz-stavljena usta se tako skriva postavitev, ki omogoča, da obiskovalec ta neverjetno prostrani svet, ki tiči v posamezni besedi, občuti z možgani, srcem in dlanmi.

Z berlinskim studiem TheGreenEyl ter vrsto umetnic in umetnikov so inscenirali osem stalnih besednih zvez, ki jih je Luter povzdignil na raven literarnega jezika in ki so v rabi še dandanes, ne da bi se zavedali njihovega izvora.

Instalacije - posamezne dinamične postavitve slik, artefaktov ter glasovnih in pisnih izjav - so poetične jezikovne igre. Tako je denimo besedna zveza "vse ima svoj čas" skladno z etimologijo besede čas predstavljena kot koledar s perforiranimi listki, ki se jih da odtrgati, na njih pa so odlomki besedil na temo časa. Razstava je nastala v sodelovanju z Goethe Institutom v Ljubljani in SWR Experimentalstudiom Freiburg.

Razstava V pomladi slovenskega knjižnega jezika pa predstavlja povezavo med reformacijskim gibanjem na Nemškem in nastankom slovenskega knjižnega jezika in književnosti. Obiskovalec bo na razstavi spoznal ključne osebnosti, dogodke in kraje, ki so na širšem slovenskem ozemlju povezani s protestantskim gibanjem.

Kot je zapisano v razstavni zloženki, so se Notranjeavstrijske dežele začele z Lutrovimi idejami seznanjati na začetku 20. let 16. stoletja. Informacije so na začetku prihajale s pomočjo študentov na nemških univerzah, trgovcev in vojakov, razglašali pa so jih reformno usmerjeni duhovniki.

V 30. letih 16. stoletja se je v Ljubljani izoblikoval meščanski krog zgodnjih podpornikov protestantizma. Leta 1542 je prišel v Ljubljano Primož Trubar, ki je skupaj z drugimi reformno usmerjenimi kanoniki pridigal v ljubljanski stolnici. Z letom 1550 je dobil protestantizem svojo prvo knjigo, katekizem.

Trubar se je nato osredotočil na prevajanje temeljnih knjig, potrebnih za sprejem prave, stare vere krščanske, kot je imenoval protestantizem. Ob tem je poskrbel za šolanje duhovniškega podmladka protestantske cerkve na Slovenskem in tako dosegel, da se je Jurij Dalmatin lotil prevajanja Svetega pisma.

Na začetku 90. let 16. stoletja pa se je smer vetra začela spreminjati. Rimska cerkev in z njo posvetna oblast sta začeli izvajati ukrepe reformacije in rekatolizacije.

Razstava V pomladi slovenskega knjižnega jezika je nastala v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico Ljubljana.