Nobelova nagrada za literaturo Bobu Dylanu

Nobelovo nagrado za literaturo letos prejeme ameriški glasbenik Bob Dylan za nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije, je v Stockholmu sporočila Švedska kraljeva akademija. Dylan po besedah sekretarke akademije Sare Danius uteleša tradicijo, hkrati pa se vse od 60. let spreminja in se predstavlja z različnimi identitetami.

Dylan je vse od 60. let do danes ohranil status vrhunskega avtorja glasbe in besedil. Odločitev akademije, da mu dodeli Nobelovo nagrado za literaturo, že buri duhove, tudi zato, ker Dylan ni literat v klasičnem smislu.

Sekretarka akademije Sara Danius je ob tem spomnila, da sta tudi v antiki Homer in Sapfo pisala poetična besedila, da bi jim ljudje prisluhnili, tudi z namenom, da bi bila uprizorjena, pogosto ob spremljavi glasbil. "Še vedno beremo besedila Homerja in Sapfo in v njih uživamo. Tudi skladbe Boba Dylana lahko beremo na tak način. Gre za velikega avtorja znotraj ameriške pesniške tradicije," je poudarila.

Na pomislek, da Dylan ne slovi kot oseba, ki bi z nasmehom sprejemala nagrade, je Sara Danius odgovorila, da se slabega odziva ne boji, saj ima zanj "dobro sporočilo".

Bob Dylan je bil kot Robert Allen Zimmerman rojen leta 1941 v mestu Duluth v ameriški zvezni državi Minnesota. Odrasel je v judovski družini. Kot najstnik je igral v različnih skupinah, od nekdaj pa je gojil strast do ameriške folk glasbe in bluesa. Eden od njegovih velikih idolov je bil Woody Guthrie, navdihovali pa so ga tudi predstavniki bitniške generacije ter ameriški modernisti.

Svojo glasbeno pot je Bob Dylan začel v Greenwich Vilageu. Na glasbeno sceno je prodrl leta 1963 z drugim albumom The Freewheelin' Bob Dylan, ki je z izrazito politično-protestno in družbeno-kritično vsebino močno zaznamoval tedanjo ameriško kulturo. Njegove turneje v letih 1965 in 1966 so požele izredno zanimanje. Nekaj časa ga je na poti spremljal filmar D. A. Pennebaker in ustvaril film Dont Look Back (1967).

Dylan je v svoji karieri raziskoval raznovrstne ameriške tradicije in glasbene žanre, ki jih je pogosto spajal z angleško, irsko in škotsko folk glasbo. Nastopa s kitaro, bas kitaro, klavirjem in orglicami. V svojih pesmih se dotika tem, kot so socialni položaj človeka, religija, politika in ljubezen. Pesmi tudi objavlja v knjižni obliki. V slovenščini sta na voljo zbirki njegovih pesmi Ni še mrak v prevodu Mateja Krajnca ter Za zmeraj mlad v prevodu Jureta Potokarja.

Da je vsestranski umetnik dokazuje tudi to, da poleg v glasbenih in pesniških vodah deluje tudi kot scenarist, igralec in slikar. Leta 2004 je izdal avtobiografijo Zapiski. V knjigi bralec ne najde le avtorjevih izpovedi ali podrobnosti iz njegovega zasebnega življenja, temveč ostre refleksije o življenju ter ljudeh in krajih, ki so pomagali izoblikovati njega in njegovo umetnost.

Od 80. let je glasbenik, ki velja za ikono, vseskozi na turneji. V Sloveniji je nastopil že štirikrat - v letih 1991, 1999 in 2010 ter nazadnje lani v dvorani Stožice, ko je predstavil album Shadows in the Night.

Vsi letošnji dobitniki bodo nagrade tradicionalno prevzeli v Stockholmu 10. decembra, na obletnico smrti švedskega izumitelja Alfreda Nobela. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (831.000 evrov).

Lani je Nobelovo nagrado za literaturo prejela beloruska novinarka Svetlana Aleksijevič.