Na tekmovanje v hitrostnem reševanju Rubikove kocke zmagal Slovenec Staš Zupanc

Na mednarodnem prvenstvu v hitrostnem reševanju Rubikove kocke Ljubljana Open 2016, ki ga je minuli vikend gostil madžarski kulturni center Balassijev inštitut v Ljubljani, je zmagal Slovenec Staš Zupanc. Za rešitev klasične Rubikove kocke je potreboval 6,9 sekunde, povprečje petih poskusov pa je znašalo 8,55 sekunde, so sporočili z inštituta.

Poleg reševanja klasične Rubikove kocke, ki deluje po sistemu 3x3, so se udeleženci pomerili tudi v zlaganju kock od 2x2 do 7x7. Poleg kock so zlagali še megaminx, pyraminx, skewb, Rubik's Clock, kocko 3x3 pa so reševali tudi z zavezanimi očmi ter z eno roko.

Zupanc je zmagal tudi v kategorijah 2x2 ter 3x3 z zavezanimi očmi, udeleženec z zmagami v največ kategorijah pa je bil Mattia Furlan iz Italije, ki je najboljši rezultat dosegel v štirih kategorijah.

Zupančev osebni rekord v hitrostnem reševanju Rubikove kocke, ki ga je dosegel na tekmovanju Euro 2016, sicer znaša 6,06 sekunde, s čimer po podatkih Svetovnega združenja za kocko (World Cube Association) trenutno zaseda 26. mesto na svetovni lestvici. Rekord v hitrostnem reševanju Rubikove kocke pa ima Nizozemec Mats Valk, ki je za rešitev uganke potreboval le 4,74 sekunde.

Ljubljanskega prvenstva so se udeležili tekmovalci iz Slovenije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Tunizije. Organizatorji so bili z izvedbo in udeležbo na tekmovanju zadovoljni, zato razmišljajo o organizaciji nekoliko večjega in bolj številčnega Rubikovega tekmovanja v Ljubljani, so dejali.

Rubikovo kocko je leta 1974 izumil madžarski izumitelj, kipar in profesor arhitekture Erno Rubik. Izumitelj je uganko poimenoval Magična kocka, leta 1980 pa so jo preimenovali.

Še danes je Rubikova kocka ena najbolj priljubljenih igrač oziroma ugank, njej v čast pa prirejajo tudi različna srečanja. Med drugim redna srečanja in prvenstva v reševanju Rubikove kocke prireja Svetovno združenje za kocko.

Originalno Rubikovo kocko sestavlja 26 manjših kock, ki jih igralec vrti okoli skupnega jedra. Vsaka od devetih vidnih kvadratnih ploskvic na strani Rubikove kocke je pobarvana z eno od šestih barv. Ko je kocka razrešena, ima vsaka stran Rubikove kocke svojo barvo.