Na ljubljanski fakulteti za računalništvo odprli laboratorij za superračunalništvo

Na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko so danes odprli slovensko-kitajski virtualni laboratorij za zelo zmogljivo računalništvo, ki predstavlja prvi rezultat aprila podpisanega memoranduma o večletnem sodelovanju med slovenskimi in kitajskimi znanstveniki. Pri projektu sodelujeta tudi slovensko podjetje Arctur in kitajski Sugon.

V sklopu srečanja slovensko-kitajske komisije za gospodarsko sodelovanje so aprila v Pekingu podpisali memorandum o znanstveno-raziskovalnem sodelovanju med Kitajsko akademijo znanosti, fakulteto za računalništvo in informatiko ter podjetjema Sugon in Arctur. Danes odprti projekt predstavlja prvo konkretno dejavnost v sklopu memoranduma.

Slovensko-kitajsko sodelovanje bo med drugim usmerjeno v dodatno podporo programu Orange, ki ga razvija laboratorij za bioinformatiko na ljubljanski fakulteti. Gre za orodje za podatkovno analitiko z zelo prijaznim uporabniškim vmesnikom, ki ga nameravajo dodatno podpreti s podatkovno analitiko superračunalniške moči, ki jo bo zaradi sodelovanja s Sugonom imel na razpolago skupni laboratorij.

Eden glavnih ciljev sodelovanja je tako razvoj novih metod in programskega sistema za odkrivanje vzorcev v velikih količinah biomedicinskih podatkov in podnebnih podatkov iz računalniških simulacij. Izsledki teh raziskav bodo po besedah ministra za javno upravo, ki opravlja tekoče posle, Borisa Koprivnikarja namenjeni reševanju konkretnih težav, s katerimi se soočajo znanost, industrija in sodobna družba kot celota. Del Orangea tako že razvijajo za Lek, da bi lahko ta hitreje razvijal biozdravila.

Pomen sodelovanja s Sugonom, največjim proizvajalcem superračunalnikov v Aziji, je po besedah direktorja podjetja Arctur Tomija Ilijaša zelo velik, saj na tem področju ni mogoče uspeti brez nenehnega razvoja in sledenja izjemno hitrim spremembam.

Superračunalniki zmogljivosti exascale, ki jih razvija Sugon, so sposobni obdelave deset na osemnajsto potenco operacij na sekundo, kar po Ilijaševih besedah prinaša mnoge težave, denimo zaradi zelo visoke porabe električne energije in zahtevnega obvladovanja tako velikega števila procesorjev. Prav zato pa je takšna tehnologija tako uporabna, saj raziskave in razvoj dviga na naslednjo raven.

To je v nagovoru izpostavil tudi Guangming Tan z inštituta za računalniško tehnologijo na Kitajski akademiji znanosti, ki se je zavzel za trajno sodelovanje med državama. Podpredsednica Sugona Ying Guo pa je poudarila, da z vzpostavitvijo sodelovanja Arctur postaja evropski center za Sugon, iz katerega bodo koordinirali vse aktivnosti za Evropo.

Potencial, ki ga ima Sugonov razvoj, po navedbah laboratorija za bioinformatiko dodatno dokazuje dejstvo, da EU temu področju namenja skupno milijardo evrov, kitajske oblasti pa so takšen znesek namenile samo Sugonu.

Današnjega slavnostnega odprtja, ob katerem so simbolično posadili pomarančevec, sta se med drugim udeležila še rektor ljubljanske univerze Igor Papič in dekan fakultete za računalništvo Bojan Orel. Strinjala sta se, da lahko tovrstna sodelovanja zelo pomembno pripomorejo k razvoju na obeh straneh.