Michelinove zvezdice dodana vrednost za celoten kraj

S pridobitvijo Michelinove zvezdice se gostincu odpre nov svet, hkrati pa takšno priznanje pozitivno vpliva na gospodarstvo celotnega okolja, je na strokovnem srečanju gostincev v Portorožu poudaril kuhar Emanuele Scarello iz sosednje Furlanije. Slovenskim gostincem pa je položil na srce, da je treba verjeti v lastno kakovost.

Scarello je na današnji novinarski konferenci, ki je potekala v okviru letošnjega, že desetega strokovnega srečanja gostincev, ki ga pripravlja sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS, pojasnil, da se s pridobitvijo slavne zvezdice odpreš drugačnemu svetu: "Postaneš mednaroden, predstaviš se drugačnemu tržišču."

To pa ima obenem velik vpliv na celoten teritorij. Scarello, sicer lastnik Agli Amici, ki ima dve Michelinovi zvezdici, je navedel primer, ko je po pridobitvi prve zvezdice v njihovi vasici Godia odprl B&B, in sicer izključno zavoljo gostov Agli Amici, pa dosega 90-odstotno zasedenost. Drug krajan pa npr. njegovi gostilni dobavlja lokalno pridelano zelenjavo.

Letošnjega srečanja se je udeležilo skupno kar pet "zvezdičnih" kuharjev. Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Mate Matjaž se je pri tem vprašal o dodani vrednosti v panogi: "Mi govorimo, da si želimo petzvezdnični turizem. Mi govorimo, da si želimo petzvezdnična doživetja, ampak mislim, da potem moramo tudi nekaj narediti na tem področju, da dvignemo tudi petzvezdnična kulinarična doživetja."

Tudi Matjaž se je strinjal, da bi Michelinove zvezdice dvignile pomen tudi celotnemu kraju, kjer bi se nahajala takšna gostilna.

Slovenski gostinci imajo za to vse potrebno - tradicijo, avtohtonost in odlična živila, vendar tega še ne znamo povezati v zgodbe in se povezati znotraj kraja, je ocenil Matjaž.

Scarello je povedal, da sam ne more soditi, če si slovenski gostinci zaslužijo Michelinove zvezdice, zagotovo pa je pri nas veliko talentiranih in zagnanih mladih kuharjev. Recept za uspeh je po njegovem timsko delo, poleg tega pa "je treba verjeti".

Predsednik OZS Branko Meh je sicer med težavami obrtnikov in podjetnikov izpostavil problematiko regresnih zahtevkov do delodajalcev, katerim želi ministrstvo za zdravje dodati še poklicne bolezni. "Obrtniki in podjetniki na to ne moremo in seveda ne bomo pristali," je napovedal.

Prav tako je prvi mož zbornice opozoril na pomanjkanje poklicno izobraženih kadrov, s katerim se sooča večina panog. Po njegovem je treba tu tako mlade kot tudi njihove starše prepričati o pomenu in vrednosti vključevanja v vajeniški sistem za kasnejšo zaposlitev. Med konkretnimi predlogi OZS pa je Meh navedel pobudo, da se bolniški stalež skrajša na 20 delovnih dni ter da bi se to breme od delodajalcev prenesel na zdravstveno zavarovalnico.

Podpredsednik sekcije za gostinstvo in turizem Drago Delalut pa je pozval k spremembi po njegovem zastarele in pretoge delovne zakonodaje v smislu lažjega zaposlovanja in tudi odpuščanja delavcev. Glede na specifike gostinskega dela pa bi po njegovem kazalo uvesti tudi večjo fleksibilnost pri delovnem času z možnostjo, da delavec opravi več nadur.

Glede nedeljskega dela pa gostinci po besedah Matjaža predlagajo, da bi se država odpovedala dodatku za nadurno, nedeljsko in praznično delo, ki bi ga "privrgli" bruto plači delavca. S tem bi po eni strani spodbudili delavce, ne bi pa dodatno obremenili delodajalcev.