Lamija Adži Bašar tudi v Sloveniji opozarja na grozodejstva Islamske države

V Sloveniji je na obisku ena od prejemnic lanskoletne nagrade Saharova za svobodo misli, iraška jazidka Lamija Adži Bašar, ki ji je uspelo pobegniti iz ujetništva pripadnikov Islamske države (IS). Danes je bila gostja okrogle mize v Ljubljani, ki se je končala s pozivom, da kot posamezniki razmislimo, kako lahko pomagamo preprečiti grozodejstva.

Okrogla miza je potekala pod naslovom Zgodba Lamije Adži Bašar - Bom glas tistih, ki so brez glasu; Varstvo človekovih pravic - EU kot simbol človečnosti?

Danes 19-letna Lamija Adži Bašar, ki je z občinstvom delila svojo tragično in grozljivo zgodbo o ujetništvu v rokah IS in pobegu, je ob tem poudarila, da se grozodejstva skrajne skupine IS nad jazidi v Iraku še vedno dogajajo vsak dan. Opozorila je, da je IS nevarnost za vso človeštvo, ne samo za jazide. Sama si je zadala nalogo, da svet seznani z grozodejstvi, ki jih IS počne v njenih rodnih krajih. V rokah pripadnikov IS je namreč še vedno okoli 3500 žensk in otrok.

Direktorica za področje kampanj in komunikacij Amnesty International Slovenija Metka Naglič je ob tem opozorila, da se je svet navadil na grozodejstva, ki se dogajajo. Današnji po njenih besedah temen in nestabilen svet je posledica let neučinkovitega delovanja organizacij mednarodne skupnosti, vključno z evropskimi oblastmi in zatiskanja oči ter trgovanja na račun človekovih pravic.

Evropska poslanka iz Slovenije Patricija Šulin (EPP/SDS) je ocenila, da je Evropska unija prepozno začela reševati problematiko prihoda beguncev na staro celino in tudi izrazila bojazen, da dobršen del finančnih sredstev, ki jih EU namenja Turčiji v okviru dogovora o reševanju begunske krize, izgine za druge aktivnosti turške države in ne za pomoč beguncem.

Moderatorka okrogle mize, profesorica mednarodnega prava Vasilka Sancin je dejala, da EU ni edina, ki lahko kaj naredi, potrebno je širše partnerstvo, a smo hkrati EU "mi, tukaj in sedaj". Evropa se z begunsko krizo ne srečuje prvič, to se je dogajalo že po drugi svetovni vojni, razlika danes je po njenih besedah ta, da Evropa tokrat želi begunce ohraniti izven svojih meja, ker gre za ljudi različne vere in barve.

Mirza Dinnayi iz nemške nevladne organizacije Zračni most Irak (Luftbrücke Irak), ki se je pred več kot dvema desetletjema prav tako kot begunec zatekel v Nemčijo, je opozoril na pomen boja proti sami ideologiji IS in da bi se morale v večji meri rasizmu in radikalizmu zoperstaviti tudi arabske države same. Podpira več ad hoc projektov po vzoru Zračnega mostu Irak in reševanje težav tam, kjer nastanejo.

Lamijo Adži Bašar so pripadniki IS ugrabili, ko je bila stara 15 let. Štirikrat je poskušala neuspešno pobegniti iz ujetništva, kjer so jo večkrat preprodali in zlorabljali kot spolno sužnjo. Petič ji je pobeg uspel. Brez kakršne koli pomoči ji je uspelo, da je prišla do bolnišnice v Erbilu na severu Iraka, od tam je ob pomoči nemške nevladne organizacije Zračni most Irak prišla v Nemčijo, kjer živi še danes.

Skupaj z Nadio Murad Base Taha sta lani prejeli nagrado Evropskega parlamenta Saharova za svobodo misli, s katero evropski poslanci vsako leto opozorijo na kršitve človekovih pravic po svetu. Obe se zavzemata za priznanje genocida nad jazidi, uvedbo mednarodne preiskave in pregon storilcev. EU tudi pozivata, naj stori več za zaščito ljudi na teh območjih, oziroma naj jim omogoči vsaj varno zatočišče.

Lamija Adži Bašar je ob prejemu nagrade Saharov za svobodo misli dejala: "Uspelo mi je pobegniti; mislim, da sem lahko zdaj glas žrtev. Nagrada mi daje moč, da nadaljujem. Bom glas tistih, ki so brez glasu. Ugrabitelji so posilili mene, mojo prijateljico in devetletno deklico. Uspele smo pobegniti, ampak pri pobegu je moja prijateljica Kathrin stopila na mino. Ta je eksplodirala in zadnje, kar sem slišala, so bili smrtni kriki, najhujša stvar, ki sem jih kdaj slišala."