Kozoletov film Nočno življenje nagrajen še devetič

Na festivalih srednje- in vzhodnoevropskega filma Al Este del Plata v Buenos Airesu in CinEast v Luksemburgu, ki sta se sklenila minuli teden, so bili nagrajeni trije slovenski filmi. V glavnem mestu Argentine je bil za najboljšega režiserja nagrajen Damjan Kozole za film Nočno življenje.

Kot so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC), je to že deveta nagrada za Kozoletov film, ki je od minulega petka na rednem sporedu čeških kinematografov. Nagrado je na festivalu, ki je potekal med 11. in 18. oktobrom, prevzela slovenska veleposlanica v Argentini Jadranka Šturm Kocjan.

Film Nočno življenje je navdahnila afera Baričević. Dotika se osnovnih vprašanj sodobne evropske družbe, kot so zaupanje, etika, hipokrizija, korupcija in strah pred mediji. "To je film o družbi, kjer je gonilna sila strah. To je film o prestrašenih, celo strahopetnih ljudeh. Živimo v času, ko je strah pred medijskim umorom močnejši od strahu pred realno smrtjo," je o njem povedal režiser.

V filmu nastopajo Pia Zemljič, Jernej Šugman, Marko Mandić, Jana Zupančič, Peter Musevski, Mojca Partljič in Dejan Spasić.

Na desetem festivalu CinEast v Luksemburgu pa sta slavili dve slovenski manjšinski koprodukciji, in sicer celovečerni film Ustava Republike Hrvaške v režiji Hrvata Rajka Grlića in kratki film V modrino hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović. Prvi je prejel nagrado občinstva, drugi pa je v družbi dveh filmov, animiranega iz Hrvaške in dokumentarnega iz Poljske, prav tako prejel nagrado občinstva za najboljši kratki film. Festival je potekal od 5. do 22. oktobra.

Ustvarjalci filma Ustava Republike Hrvaške, pri katerem je kot koproducent sodelovala tudi Slovenija, so film opredelili kot ljubezensko zgodbo o sovraštvu, ki razkriva vso nestrpnost, predsodke in nesprejemanje drugačnosti. Štiri ljudi, ki prebivajo v isti stavbi, vendar živijo različna življenja, po spletu naključij združi hrvaška ustava.

Kratki film V modrino je nastal v koprodukciji slovenske Blade produkcije, katere producent je Zoran Dževerdanović, in produkcijske hiše Motion iz Hrvaške. Gre za prvi kratki film, ki ga je kot manjšinsko koprodukcijo finančno podprl SFC.

Zgodba pripoveduje o 13-letni Juliji, ki se iz nasilnega doma z materjo umakne na idiličen hrvaški otok, kjer je nekoč odraščala. Veseli se, da bo obudila prijateljstvo z Ano, ki pa več pozornosti namenja svojemu fantu. Anina zavrnitev odpre pri Juliji nezaceljene rane nasilne preteklosti in v njej prebudi nasilno pošast, za katero je mislila, da jo je pustila za seboj. Film je nominiran za študentskega oskarja.