REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Izraelska zračna obramba »napadla« - ptico selivko

Izraelska zračna obramba »napadla« - ptico selivkoBela štorklja med poletom. Vir: Telegram, posnetek zaslona

Kako zelo blizu sprožilcev imajo vojaki na Bližnjem vzhodu v tem trenutku svoje prste kaže primer, ki se je zgodil nedolgo pred zadnjo vojno med Izraelom, ZDA in Iranom.

Po junijskem spopadu lani so oktobra lani izraelske obrambne sile v stanju visoke pripravljenosti sprožile več raket zračne obrambe proti tarči, za katero se je nato izkazalo, »da ni sovražno brezpilotno letalo, temveč velika ptica selivka.«

Incident se je zgodil po tem, ko so radarski sistemi zaznali »sumljiv predmet« v zraku, ki se je premikal s hitrostjo in na višini, značilni za drone.

Zaradi strožjih varnostnih protokolov in preteklih izkušenj z vdori brezpilotnih letal iz Libanona in Jemna, so operaterji sistema Iron Dome (ali podobnega sistema) takoj sprožili prestrezanje.

Po junijskem spopadu lani so oktobra lani izraelske obrambne sile v stanju visoke pripravljenosti sprožile več raket zračne obrambe proti tarči, za katero se je nato izkazalo, »da ni sovražno brezpilotno letalo, temveč velika ptica selivka.«

Po izstrelitvi raket in podrobnejši analizi je bilo ugotovljeno, da je bila tarča le velika ptica, verjetno štorklja ali pelikan, ki v tem letnem času preletava Izrael na poti v Afriko. V incidentu ni bilo ranjenih, povzročil pa je precejšnjo mero vznemirjenja med lokalnim prebivalstvom.

Zamenjava ptic za drone (ali obratno) je eden največjih izzivov sodobnih radarskih sistemov.

Radar deluje tako, da pošilja radijske valove, ki se odbijejo od predmetov. Velike ptice, kot so pelikani, štorklje ali orli, imajo podobno površino za odboj valov kot majhni komercialni ali vojaški droni.

Če se ptica premika naravnost proti radarju, je njen odboj na zaslonu skoraj identičen odboju majhne kovinske ali plastične naprave.

Droni tipa »kamikaze« ali izvidniški droni pogosto letijo relativno počasi (med 50 in 150 km/h) in na nizkih višinah, da bi se izognili zaznavi.

To je natanko isto območje, kjer letijo ptice selivke.

Ker ptice pogosto izkoriščajo zračne tokove, lahko njihova pot leta izgleda zelo linearna in namenska, kar sistem interpretira kot vnaprej programirano pot drona.

Ko ptice letijo v jatah, se njihovi radarski odboji združijo v eno večjo, močnejšo piko na radarju.

Sodobni sistemi, ki so nastavljeni na iskanje »rojev dronov« (swarm attacks), lahko skupino ptic napačno prepoznajo kot usklajen napad več naprav.

Kruta realnost vojnih razmer je, da vojaki raje izstrelijo raketo na ptico, kot pa da bi tvegali, da bi dron zadel naseljeno območje.

V vojnih razmerah operaterji ob tem še povečajo občutljivost radarjev, da ne bi zgrešili nobene grožnje. S tem pa se poveča verjetnost »lažnih pozitivov« (false positives).

Radar takrat zazna tudi predmete, ki bi jih v mirnodobnem času programska oprema samodejno filtrirala kot nepomembne.

Naprednejši radarji uporabljajo Dopplerjev efekt za ločevanje premikajočih se predmetov od okolice. Vendar pa mahanje ptičjih kril na radarju povzroča mikro-Dopplerjeve premike, ki so lahko presenetljivo podobni rotaciji propelerjev na majhnem dronu.

Čeprav umetna inteligenca v modernih sistemih (kot je Iron Dome) pomaga pri razlikovanju, človeški dejavnik v trenutkih visoke napetosti pogosto izbere previdnost.

Kruta realnost vojnih razmer je, da vojaki raje izstrelijo raketo na ptico, kot pa da bi tvegali, da bi dron zadel naseljeno območje.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek