Ivan Sivec še z zadnjima knjigama o Celjskih grofih in knezih

Pisatelj Ivan Sivec je trem knjigam o Celjskih grofih in knezih dodal še dve - Samotno divjo rožo, katere protagonistka je Veronika Deseniška, in delo z naslovom Poslednji celjski knez, v katerem predstavi usodo grofa Ulrika II. in konec mogočne celjske rodbine. Avtor spremne besede k prvi knjigi je p. Karel Gržan, k drugi pa Tomaž Lazar.

Knjiga Samotna divja roža prinaša zgodbo o Frideriku II. Celjskemu, ki se je nesmrtno zaljubil v nižjo plemkinjo Veroniko, ki mu je ljubezen iskreno vračala. Da bi se v ljubezni lahko združila za vse življenje, naj bi po nekaterih teorijah poročeni Friderik domnevno celo umoril svojo ženo Elizabeto Frankopansko, Veroniki pa na Kočevskem postavil grad.

Sivec je snov za delo črpal iz Kronike grofov Celjskih, ki jo je pisal celjski minoritski menih Modest oziroma Andrej Turnški (1412 -1458). Veliko podrobnosti naj bi piscu kronike Modestu zaupal njegov oče Mihael. Med drugim, kako je grof Herman II. zaprl lastnega sina, kako so Veroniki v Celju javno sodili in kako je Friderikov oče dal svojo snaho utopiti.

Po mnenju avtorja spremne besede patra Karla Gržana je knjiga Samotna divja roža "roman o najlepši ljubezni na naših tleh, z mnogimi novimi raziskavami in pogledi..." Knjigi so dodane tudi dokumentarne fotografije in rodoslovno deblo, so zapisali v založbi Ico, pri kateri je izšla.

V delu Poslednji celjski knez avtor opiše zgodbo Ulrika II., ki je zaradi svojih starih in dedovih grehov romal v Compostelo, podaril samostanu Pleterje več kmetij in si pomagal z najetim češkim bojevnikom Janom Vitovcem. Vendar mu vse to ni veliko pomagalo. Po nenehnih bojih s Habsburškimi in Ogri so ga ti v Beogradu zahrbtno ubili in mu nato odsekali še glavo. Kronist Modest odstira tudi Ulrikovo ljubezen do lepe Katarine, veliki trenutek pokneženja celjskih grofov, zapor na Ogrskem, predvsem pa izjemen boj za krono malega bratranca Ladislava Posmrtnega. Bralec bo v knjigi med drugim izvedel, kdo je po Ulrikovem uboju vzklikal: "Danes celjski grofje in nikoli več."

Po besedah avtorja spremene besede Tomaža Lazarja gre za "izredno privlačno zgodovinsko snov, nesporni vrhunec celjske slave ter tragični atentat leta 1456 v Beogradu in s tem labodji spev mogočnega celjskega rodu".

Knjigi sledita predhodnim delom z naslovi Vitezi jutranje zarje: Žovneški svobodni gospodje, Bleščeče celjske zvezde: Friderik I. Žovneški (Celjski) in kraljica s tremi kronami: Barbara Celjska. Vse knjige krasijo izvirni portreti celjskih grofov in knezov slikarja Jožeta Barachinija.

Ivan Sivec (1949) velja za najbolj plodovitega slovenskega pisatelja in poldrugo desetletje za enega izmed petih najbolj branih. Podpisal se je pod 135 knjig. Med najodmevnejša dela sodijo trilogija Saga o Karantaniji, tetralogija o Rimljanih na naših tleh. Med mlajšimi bralci je priljubljena serija Srečna družina ter romani Pozabljeni zaklad, Zadnji mega žur in Pege na soncu.