Hrvati med petimi najdebelejšimi narodi v Evropi

Kronične bolezni so razlog za smrt 90 odstotkov Hrvatov. Zato je hrvaško ministrstvo za zdravje objavilo sedemletni akcijski načrt, s katerim želijo zmanjšati povišano telesno težo in z njo povezane bolezni. 

Eden od ciljev je zaustaviti število debelih za vse starostne skupine, od otrok pa do starostnikov. Na ravni države se je namreč »boj proti debelosti« v Hrvaški ustavil z akcijskim načrtom leta 2012. Vendar je bil dve leti zatem sprejet evropski načrt, pri pripravi katerega je sodelovala tudi Hrvaška. Letos je bil izdelan predlog novega načrta, pa tudi za preprečevanje in nadzor nad kroničnimi neinfektivnimi boleznimi, ki še čaka na javno razpravo. Izvedbo akcijskega načrta bo usmerjala posebna medresorska skupina, ki bo pripravila tudi letna poročila o izvedenih aktivnostih in rezultatih.

V Zagrebu obstaja tudi brezplačna svetovalna služba za prehrano. Z delom je začela lani, v letu in pol od ustanovitve pa so opravili več kot 1300 posvetov. Da se je temu problemu potrebno posvetiti nekoliko bolj resno, kaže tudi nedavna raziskava, ki je razkrila, da imajo preveliko telesno težo celo deklice v kontinentalnem delu Hrvaške, kjer je takšnih primerov 31 odstotkov. Več dečkov s to težavo pa je na obali, kjer jih je v jadranski regiji 40 odstotkov.

debelostslovenija.jpg

Prevelika telesna teža je resna težava, s katero se spopada vsak tretji prebivalec Zemlje. V primerjavi z letom 1975 na svetu ni države, kjer se delež pretežkih prebivalcev ne bi povečal. V Sloveniji so bili v letu 2014 pretežki dva od treh moških in vsaka druga ženska.

Delež prebivalcev s preveliko težo se je v primerjavi z letom 1980 povečal v vseh državah sveta. Pri odraslih osebah se je delež oseb s preveliko težo ali debelostjo povečal za slabih 30 odstotkov, pri otrocih za skoraj polovico. Po podatkih s sistematskih pregledov je kar petina slovenskih petletnikov prekomerno težkih. Čezmerno težo pa ima več kot polovica odraslih Slovencev.

Tudi Slovenija bi zato na istem področju lahko naredila več. Po študiji OECD je v Sloveniji 19,5 odstotkov odraslih debelih, kar je nekje na sredini lestvice in precej manj kot v najslabši državi – ZDA z 38,2 odstotki. Toda to je še vedno precej več kot v najboljših državah, kot so na primer Japonska (3,7 odstotka) Koreja (5,7) ali pa slovenska soseda Italija (9,7 odstotka) oziroma Švica (10,3 odstotka).

V Sloveniji se je v letu 2014 v primerjavi z letom 1975 rast deleža moških s preveliko težo povečevala enkrat hitreje kot rast deleža žensk s preveliko težo. Zaradi pomanjkanja telesne aktivnosti v Evropi umre približno dvakrat toliko ljudi kot zaradi debelosti, je pokazala 12-letna študija, ki je vključevala več kot 300.000 ljudi. Kot so ugotovili raziskovalci z univerze v Cambridgeu, bi že 20 minut hitre hoje na dan izjemno dobrodejno vplivalo na zdravje posameznika.